Multimedija,  Seznami,  Slike,  Znanost

14 živali, ki jih vaši otroci ne bodo več poznali

Vsi poznamo dejstvo, da je 99,9% vrst, ki so kadarkoli obstajale, izumrle – in večina izumrtij se je zgodila pred časom Homo sapiensa. Znanost ocenjuje, da bo v naslednjih 86 letih izumrla polovica vrst, ki jih poznamo danes. Človek je glavni krivec, mimogrede.

S trenutnim tempom se zna zgoditi, da bodo nekatere živali, ki jih lahko danes še vidimo v divjini, vaši otroci videli le še v živalskih vrtovih.

Amurski leopard (Panthera pardus orientalis)

amurski-leopard

Ta čudovita, poltretji meter velika mačka, je od leta 1996 na seznamu kritično ogroženih živali. Leta 2007 je v divjini živelo le še do 26 dotičnih leopardov. Najdemo jih na skrajnem vzhodu Azije, izumirajo pa zaradi dveh razlogov: 1) pomanjkanje plena, čemur botruje krivolov in pogozdovanje; in 2) nezakonita preprodaja divjih živali, saj amurske leoparde lovijo zaradi krzna. Za krzno samice preprodajalci dobijo 500 dolarjev, za samčevo pa tisočaka. WWF v ruski vladi že 13 let lobira, da bi se na območju ustanovil park, v katerega bi preselili ogrožene mačke.

Črni nosorog (Diceros bicornis)

crni-nosorog

Tega lepotca najdemo predvsem v Namibiji, ki mu izumrtje grozi že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Te oklepnike se pobija že od konca 19. stoletja, ko so v Afriko prišli evropski kolonialisti in nosoroge videli kot škodljivce. V določenem obdobju so jih pobili do šest na dan, bodisi za hrano bodisi za zabavo. Eden od razlogov za izumiranje je (prav ste uganili) krivolov. Med letoma 1970 in 1992 so krivolovci pomorili 96% vseh črnih nosorogov, predvsem zaradi njihovih rogov. Danes po njih povprašujejo predvsem Vietnamci, saj so prepričani, da se v rogovih skriva zdravilo za spolne težave. Leta 2010 so ubili skoraj enega nosoroga na dan.

Diehli gorila (Gorilla gorilla diehli)

gorila

Podvrsta zahodne gorile živi v Kongu, v divjini živi pa le še do 300 primerkov. Velik razlog za izumiranje je homogamija, ogromno živali pa pobijejo tudi krivolovci. Krivolov je v Kamerunu in Nigeriji sicer prepovedan, a nadzor je vse prej kot strog. Tega v zadnjem času opravlja WWF.

Prava kareta (Eretmochelys imbricata)

prava-kareta

Prave karete živijo ob obalah zahodne Afrike in v tropskih morjih Malezije, Indonezije in Filipinov. Te želve igrajo vlogo čistilk koralnih grebenov, največ pa jih pobijejo zaradi njihovega oklepa, ki ga predelujejo v nakit in okraske. Ogromno karet pa konča tudi v ribiških mrežah kot kolateralna škoda.

Javanski nosorog (Rhinoceros sondaicus)

javanski-nosorog

Ta vrsta nosorogov je med petimi vrstami najbolj ogrožena, saj v divjini obstaja manj kot 35 posameznih živali. Tudi njih lovijo zaradi rogov in njihovih (nedokazanih) zdravilnih učinkov, a javanske nosoroge pestijo še druge težave: raznolikost genskega fonda, naravne nesreče (cunamiji in vulkani), invazivna vrsta palme, ki uničuje rastje, s katerim se nosorogi prehranjujejo; in bolezen.

Gorska gorila (Gorilla beringei beringei)

gorska-gorila

Ta čudovit primat živi v Kongu, njihovo število pa se giblje okrog 880. Ker prebivajo v višavjih, je njihov kožuh zelo gost, a ker se ljudje selimo vedno višje in s tem gorile potiskamo v vedno bolj neugodne višine, jih tudi kožuh ne more obvarovati pred neugodnimi razmerami. Poglavitni razlog za priseljevanje ljudi je državljanska vojna, ki v Demokratični republiki Kongo divja že od začetka devetdesetih. Poleg tega jih pestijo bolezni in nezakonito izdelovanje oglja, ki njihov habitat še bolj krči.

Saola (Pseudoryx nghetinhensis)

saola

Saolo so v Mekongu v Vietnamu odkrili šele leta 1992, podobna pa je antilopam. Nihče ne ve točno, koliko jih še obstaja, a glavni razlog za izumiranje je (spet) krivolov. Največje povpraševanje je prav v Vietnamu in Kitajski, predvsem v tradicionalni medicini in restavracijah.

Južnokitajski tiger (Panthera tigris amoyensis)

juznokitajski-tiger

V zgodnjih petdesetih so strokovnjaki ocenjevali, da v divjini živi še 4.000 južnokitajskih tigrov, a ker so jih ljudje pobijali kot nadlogo, jih je do leta 1996 ostalo le še med 30 in 80. Uradno je ta podvrsta tigra v divjini izumrla.

Sumatrijski slon (Elephas maximus sumatranus)

sumatrijski-slon

Podvrsta slona, ki doseže težo okrog 5 ton, živi v Borneu in Sumatri, pobijajo pa jih zaradi njihovih oklov. Ker živijo blizu človeških naselij, pride pogosto do srečanj, ki se končajo z žrtvami. Ljudje se nato maščujejo s pobijanjem drugih slonov. Poleg tega pogozdovanje vztrajno zmanjšuje slonji habitat – ocenjujejo celo, da je zgolj ena generacija uničila 70% le-tega.

Sumatrijski orangutan (Pongo abelii)

sumatrijski-orangutan

Tudi orangutanom se ne piše dobro na tem območju (niso zadnji), v divjini pa jih je le še okrog 7.300. Tudi njihovemu izumiranju botruje uničevanje narave in pogozdovanje. Poleg tega jih domačini lovijo in zapirajo v kletke, saj veljajo za pomemben statusni simbol, nekateri pa jih lovijo za hrano. Ker samice rodijo le enega mladiča na vsakih osem let, je vedno manjše število samic zaskrbljujoče.

Sumatrijski nosorog (Dicerorhinus sumatrensis)

sumatrijski-nosorog

Tudi tej podvrsti grozi izumrtje, saj sta se v zadnjih 15 letih razmnoževali le dve samici in še ti dve v ujetništvu. Nekoč je bila Sumatra polna teh mogočnih živali, živeli pa so celo v Butanu in vzhodni Indiji, vse do Vietnama in Kitajske. Tudi ta žival izgublja svoj habitat in tudi njo lovijo zaradi rogov.

Sumatrijski tiger (Panthera tigris sumatrae)

sumatrijski-tiger

Čudovita mačka, ki živi v tropskih gozdovih Sumatre, ima le še okrog 400 primerkov. Tako kot prejšnje tri živali iz istega območja, tudi tiger izgublja svoje gozdove zaradi plantaž, kmetijstva in naseljevanja ljudi. A glavni razlog za izumiranje je krivolov, ki je kriv za 78% smrti v podvrsti. Ni videti, da bi se dejavnost zmanjšala, saj je povpraševanje po tigrovih kosteh še vedno veliko.

Kalifornijska pliskavka (Phocoena sinus)

vaquita

Izredno redka in izmuzljiva podvrsta pliskavk živi le v severnem delu kalifornijskega zaliva, v divjini pa jih obstaja zgolj še 200. Njihov naravni plenilec je sicer morski pes, a izumrtju se bližajo predvsem zaradi ribiških mrež.

Brezplavuta pliskavka (Neophocaena asiaeorienalis)

brezplavuta-pliskavka

Na svetu obstajata le dve reki, v kateri živijo delfini in brezplavuta pliskavka živi v eni izmed njih: v reki Jangce. V divjini jih živi le še 1.800, znane pa so po tem, da so po inteligenci na stopnji gorile. Medtem ko so druge vrste delfinov kolateralna škoda, brezplavuto pliskavko množično lovijo za hrano, onesnaženost rek pa le še dodatno ogroža žival.

Amanta

Ljubiteljica knjig in zgodovine, connoisseurka Ljubljane in zbirateljica starih fotografij z zgodbami.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.