Zdravje,  Zeitgeist,  Zgodovina,  Znanost

Kako je Bayer prodajal zdravila z Aidsom

Od konca sedemdesetih let do leta 1986 je med bolniki s hemofilijo vladalo obsedno stanje, saj so zaradi svojih zdravil zboleli za virusom HIV ali hepatitisom C. Podjetja kot so Bayer, ATC, Institut Mérieux in Baxter sta v tistih letih prodajala zdravila za hemofilijo in v ZDA okužila do deset tisoč bolnikov. Ko je zadeva prišla v javnost, so prodajo izdelkov preselili v Azijo in Južno Ameriko.

Kako prosim?

Hemofilija je genetska bolezen, zaradi katere telo ne proizvaja beljakovine, ki ji rečejo Faktor VIII (njena naloga je strjevanje krvi). Zato bolniki potrebujejo zdravilo, a katerem je ta beljakovina. Podjetja, ki so ta zdravila proizvajala, so zbirala plazmo in sicer v mestih, kjer je bilo večje število homoseksualcev, narkomanov in bivših jetnikov. V tistem času se je namreč začel širiti virus HIV, ki so ga v ZDA dobivale predvsem omenjene skupine, v Franciji pa tudi druge skupine. Julija 1982 je ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) poročal, da so bolezen dobili tudi trije bolniki s hemofilijo.

Januarja 1983 je direktor posebne divizije farmacevtskega podjetja Bayer, Cutter Biological, ki se je takrat ukvarjala s pridobivanjem plazme, v pismu priznal, da obstajajo dokazi, ki AIDS med hemofiliki povezuje z zdravili proti hemofiliji. Dva meseca kasneje je CDC o tem opozoril javnost, do maja pa je Bayerjeva konkurenca začela zdravilo izdelovati s toplotno obdelavo. Francija je nemudoma prepovedala uvoz kakršnih koli zdravil iz plazme.

Cutter se je zbal, da bo izgubil ogromno denarja, zapisnik iz tistega časa pa nakazuje, da so hoteli v javnosti vzbuditi vtis, da delajo na izpopolnitvi zdravila, ki je že v obtoku, dejstvo, da bo kmalu na policah tudi toplotno obdelana verzija, pa so zamolčali. Če bi ljudje začeli prodajati varnejšo verzijo, Bayer ne bi mogel prodati že izdelanega zdravila, ki je prenašal virus HIV in hepatitis C. Junija 1983 je podjetje poslalo pismo vsem distributerjem v Franciji in drugih 20 državah ter jim povedalo, da se je ustvarila neosnovana panika glede virusa HIV in naj še naprej prodajajo staro zdravilo. To so počeli do konca avgusta tistega leta.

Pa ga prodajajte vzhodnjakom!

Februarja 1984 je bil Bayer zadnji, ki je v ZDA dobil dovoljenje za prodajo zdravila za hemofilijo, ki so bila med izdelavo toplotno izdelana in zato brez virusa HIV. A do avgusta tistega leta je podjetje še naprej izdelovalo staro zdravilo, predvsem zato, ker je imelo podpisanih več pogodb, zaradi katerih je bila izdelava okuženega zdravila cenejša. Bayer je zato podal izjavo, v kateri je podjetje zapisalo, da so staro zdravilo izdelovali in prodajali predvsem zato, ker so mnoge stranke “dvomile v učinkovitost novega zdravila”, poleg tega pa so imeli leta 1985 močno pomanjkanje plazme, zaradi česar niso mogli izdelati dovolj novega zdravila. A plazme je bilo premalo, ker so jo uporabljali za izdelavo starega zdravila, na cenejši način.

Novo zdravilo se je sicer odlično prodajalo in Bayer je mastno služil, a na sestankih so ugotovili, da so skladišča polna starega zdravila, kar pomeni manj dobička. Zato so se odločili, da več milijonov dolarjev vredno zdravilo pošljejo v Azijo in Južno Ameriko, medtem ko so na Zahodu že prodajali novo verzijo leka. Ko so Bayer vprašali, zakaj v Tajvanu niso prodajali novega zdravila, se je podjetje izgovorilo, da je Tajvan zavlačeval z birokracijo. Leta 2003 so tajvanske oblasti razkrile, da Bayer ni vložil prošnje vse do julija 1985, torej celo leto kasneje kot v Združenih državah Amerike. Cindy Lai, pomočnica direktorja ministrstva za zdravje v Hong Kongu je povedala, da bi Bayer moral zahtevati le dovoljenje za uvoz, dobil pa bi ga v enem tednu.

Proti koncu leta 1984 je distributer v Hong Kongu namreč vprašal Bayer, kako je z novim zdravilom, a so mu sporočili, naj porabi zaloge starega, preden jim pošljejo “novo, varnejše” zdravilo. Nekaj mesecev kasneje so se tudi v Hong Kongu začeli pojavljati hemofiliki z virusom HIV, zato so zdravniki začeli spraševati Bayer, če ni mogoče tistih zdravil, ki so bili v središču pozornosti ameriške javnosti pred nekaj časa, poslal v manj razvite države. Bayer je očitke zavrnil in dodal, da staro zdravilo ni nevarno in da jim to verzijo dobavljajo že več let. Ko se je bližal izbruh bolezni, so Bayer rotili, naj jim pošlje novo zdravilo, a so jim odgovorili, da ga trenutno prodajajo le v ZDA in Evropi, za Azijo pa ga ni dovolj – razen za “glasnejše stranke”.

Kaj pa vladne agencije?

Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je maja 1985 opazila, da niso vsa podjetja upoštevala navodil glede starega zdravila, zato jih je uradnik Harry M. Meyer, zadolžen za nadzor zdravil za kri, poklical predstavnike farmacevtskih podjetij in jim ukazal, naj le ubogajo navodila. Nato jim je dodal, da bodo težavo rešili brez dviganja prahu v Kongresu, med zdravniki ali v javnosti. Zagato je FDA namreč hotela rešiti čim prej in čim bolj tiho. Medtem je Bayer ugotovil, da za staro zdravilo ni več kupcev, zato so ga nehali prodajati julija 1985.

Avgusta 2003 je grozljiva zgodba znova prišla v ameriške medije, MSNBC pa je v eni izmed svojih oddaj govoril s svojim pravnim svetovalcem glede okuženega zdravila in kako ga je Bayer iz ZDA preložil v Francijo, Španijo in Japonsko. Leta 2006 so Iračani, ki so bili okuženi z virusom HIV, tožili drugi podjetji, Baxter in Sanofi.

Koliko ljudi je bilo okuženih?

V Kanadi je bilo 2.000 ljudi okuženih z virusom HIV, 60 tisoč pa s hepatitisom C. V Franciji je bilo vsaj 4.000 hemofilikov okuženih s HIVom, v Iranu pa okrog 170, predvsem otrok. V Italiji je bilo z virusom okuženih 1.300 ljudi, od tega 150 otrok, na Japonskem pa 1.400, od katerih jih je do leta 2001 umrlo več kot 500. Na Portugalskem je bilo okuženih 100 ljudi, v ZDA pa več kot 6.000. Na Irskem je zaradi zdravila HIV dobilo 400 ljudi.

Viri: New York Times | BBC News

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.