Vojna,  Zeitgeist,  Zgodovina

Belgijski genocid v Kongu, o katerem se ne govori

Katera je vaša prva asociacija ob besedi genocid? Gotovo je to holokavst, v katerem je umrlo do 17 milijonov ljudi ali pa kolonizacija obeh Amerik, v kateri so Evropejci pobili do 100 milijonov duš. A redko se govori o tretjem najhujšem genocidu v zgodovini človeštva, v katerem naj bi umrlo od osem do deset milijonov ljudi.

Spoznajte belgijskega kralja Lepopolda II, ki je proti koncu 19. stoletja zasužnjil in si prilastil območje, ki je vključevalo današnje ozemlje Demokratične republike Kongo. Seveda ni bil edini, saj je takrat Evropa z veseljem izkoriščala Črno celino.

Leopold II
Leopold II

Ker takrat Svobodna država Kongo (76-krat večja od Belgije) še ni imela belega lastnika, si jo je prilastil kralj Leopold II. Ogromni gozdovi so v sebi skrivali neskončen vir kavčuka, surovine, ki ga je industrijska Evropa krvavo potrebovala.

Dobrodelno zlo

Leta 1876 je kralj ustanovil človekoljubno organizacijo Association Internationale Africaine in se pod pretvezo misijonarstva namenil povečati imperij svoje majhne države. V 23 letih vladanja Kongu so njegovi vojaki pomorili 10 milijonov ljudi (o tem je pisal Adam Hochschild v knjigi King Leopold’s Ghost: A Story of Greed, Terror, and Heroism in Colonial Africa ), ki so jim rezali roke in genitalije, jih bičali do smrti, stradali in izkoriščali kot zastonj delovno silo. Požigali so vasi, ugrabljali otroke in se znašali nad ženskami. Kralj Leopold seveda ni niti enkrat stopil v to nesrečno deželo.

Da ne bo pomote, Belgija ni bila edina, ki je morila po svetu. V istem času so Britanci klali avstralske domorodce, Američani so klali Indijance in Filipince, Francozi so se znašali nad severnim delom Konga, Španci so svoje mačete vihteli po Južni Ameriki, Portugalci po Angoli in Amazoniji, Nemci pa po JZ Afrike. A nihče ni bil tako krvoločen kot omenjeni belgijski kralj. Njegovi zločini so tako vpili v nebo, da je o njem pisal še sam Sir Arthur Conan Doyle (brezplačna e-knjiga).

Kolonializem v Afriki leta 1898
Kolonializem v Afriki leta 1898

Smrtonosna pogodba

Ker niso znali brati, so mnoga plemena v Kongu nevede prodala svoja življenja za kose blaga. (vir) Tako se je glasila zloglasna pogodba:

V zameno za en kos blaga na mesec vsakemu od podpisanih poglavarjev, poleg blaga, ki so ga dobili na mestu, so svobodno po lastni volji obljubili, da bodo sebe, svoje potomce in naslednike za vekomaj dali v last Združbe vse svoje ozemlje ter na vse možne načine pomagali pri delu, izboljšavah ali ekspedicijah, ki jih Združba lahko zahteva kadarkoli in kjerkoli na omenjenih ozemljih. Vse ceste in vodovje v državi, pravica do pobiranja cestnine, vsa divjad, ribe, rudniki in gozdovi, so v popolni lasti dotične Združbe.

Sekanje rok

Leopoldova vojska je domačine, ki niso dosegli dnevne kvote v pridobivanju kavčuka, brutalno bičala. Po dvajsetih udarcih so žrtve ponavadi izgubile zavest, 100 pa jih je bilo smrtonosnih. Omenjena vojska ni bila redna belgijska vojska, temveč zasebna armada plačancev, imenovana Force Publique (torej Javna sila). Beli poročniki so poveljevali črnim vojakom, med katerimi je bilo ogromno ljudožercev, druge pa so ugrabili v rosnih letih in jim oprali možgane. Če se je katera izmed vasi poskušala upreti imperialistom, so celo vas pomorili z obglavljenjem. Bratomor v imenu zaslužka.

Bajno bogastvo

Leopold II je bil nekaj časa najbogatejši Zemljan, saj si je nabral med 100 in 500 milijoni dolarjev (kar bi danes pomenilo slabih 12 milijard dolarjev). Ko je svet izvedel za kruto ravnanje z domačini, je kralja belgijska vlada prisilila, da je leta 1908 državo Kongo prodal njej. (vir) Po Leopoldovi smrti leto kasneje je večina bogastva prešla v državne roke.

Belgija je večino svojega današnjega bogastva dobila z izkoriščanjem in genocidom, zato si lahko predstavljamo, da bi bila prestolnica birokracije danes povsem drugačna, če ne bi stala na krvi Konga.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

2 Comments

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.