• 27 knjig, ki so spremenile svet

    Ljudje si zapisujemo stvari že od antičnega Egipta in v svoji zgodovini je človeštvo napisalo vsaj 130 milijonov knjig (do leta 2010). Če bi človek prebral knjigo na dan, bi za ves človeški opus potreboval več kot 356 tisoč let. A ker nimamo toliko časa, si poglejmo le tiste knjige, ki so resnično spremenile svet. Platon: Država Filozofija je menda le opomba k Platonu in težko bi seznam najbolj vplivnih knjig začeli brez slavnega Grka in njegovega (verjetno izmišljenega) učitelja Sokrata. Država (Politeia, 380 pr.n.št.) je njegova najbolj znana knjiga, v njej pa se Sokrat z mnogimi sogovorniki ubada s pomenom pravice in se sprašuje, kaj človeka bolj osrečuje: pravičnost…

  • Kaj je “globoka država”?

    Ko je pred desetimi leti Dimitrij Rupel na Zboru za republiko rekel, da v nekaterih državah deluje “globoka država”, naj bi govoril o neformalni oblasti, ki deluje iz ozadja. Janez Janša je pred volitvami v tistem času prav tako govoril o obstoju tovrstne države, nato pa se je fraza potuhnila in v Sloveniji smo večinoma govorili o “udbomafiji” in “stricih iz ozadja” – kar je po definiciji skoraj isto. Rupel je takrat sicer rekel, da je sam takšno oblast imenoval s tem imenom, a izraz “globoka država” je v obtoku že skoraj stoletje, danes pa se največ o njej govori v Združenih državah Amerike. Največjo porast v rabi fraze so…

  • Soča ali Isonzo: Poitalijančevanje slovenskih krajev med prvo svetovno vojno

    Kdor se je kdaj peljal skozi italijanske kraje za mejo, je verjetno opazil, da mnogo krajevnih imen zveni nekam slovensko. Gradisca d’Isonzo, Cervignano, Gonars, Trivignano, Capriva, Jamiano in Palschisce. Verjetno mi ni treba na dolgo razlagati, da so to dolgo časa bili “slovenski” kraji. Z narekovaji tu operiram zato, ker Slovenije kot take ni bilo, je pa bila Avstro-Ogrska in tod so že od nekdaj živeli Slovenci. Po prvi svetovni vojni so kobariškemu čudežu navkljub Italijani dobili celotno Primorsko, a njihov apetit po slovenskem ozemlju ni bil nekaj spontanega. Italijanskim iredentistom se je po teh krajih kolcalo že sredine devetnajstega stoletja, ko so prišli na idejo, da imajo njihova kulturna manjšina pravico…

  • Kje IKEA pobira imena za svoje izdelke?

    Verjetno je malo ljudi, ki še niso bili v ogromni trgovini IKEA. Mnogi se odpravijo v tisto v Celovci, še več pa v tisto v Viležu. In redki se vrnejo domov praznih rok, kar pomeni, da imajo doma vsaj en izdelek z imenom kot je Malm ali Ivar ali pa Kallax. (Prvi je predalnik, drugi je regal, tretji pa prav tako neke vrste sistem polic.) A od kod prihajajo ta imena? So povsem naključna in izmišljena? Izkazalo se je, da v trgovinah IKEA ni nič prepuščeno naključju, ter da so nenavadna imena sistem, ki si ga je izmislil ustanovitelj Ingvar Kampard. Ker ga muči disleksija, se ni hotel zanašati na…

  • Susan Bennett: ženska, ki je Siri posodila glas

    Skoraj milijarda Zemljanov pozna Siri, “inteligentnega osebnega pomočnika”, ki uporabnika posluša in mu (bolj ali manj uspešno) ponudi odgovor v 17 jezikih. Trenuten glas v ameriški angleščini je glas Susan Bennett, ki je pred-nastavljeni asistent od iPhone 4S dalje. Bennett prihaja iz New Yorka in svoj glas ponuja že 42 let. Delala je za mnoge multinacionalke kot so Ford, Coca Cola, McDonald’s Goodyear in Visa. Siri je postala čisto po naključju, ko je že naročena igralka zbolela. Podjetje Scansoft je poleti 2005 namreč sestavljalo podatkovno bazo za “izgradnjo govora”. Bennett je snemala dober mesec po pet ur na dan in brala različne besede, stavke in odstavke, iz katerih so na podlagi glasov…

  • Poletno branje 2015

    Poletje je pregovorno čas, ko naj bi človek bral več, saj naj bi zaradi dopusta imel tudi več časa. Medtem, ko se večina na plaži potopi v ljubezenske romane in ceneni šund, pa mnogi radi posežejo po kvalitetnem branju, ki še dolgo pusti mentalni priokus. Ko se torej udobno namestite v senco nekje blizu penečega se morja (praženje in gojenje kožnega raka je preveč 20. stoletje), možganov ne odklopite povsem in si preberite eno ali več knjig iz spodnjega seznama. V poletno branje sem vključil tako leposlovje kot tudi strokovno literaturo. A Brief History of Seven Killings (Marlon James) Konec leta 1976, tik pred volitvami, je sedem moških vdrlo v…

  • Besede, ki v slovenščini ne obstajajo #3

    Predolgo je minilo od zadnjega seznama besed, ki v slovenščini nimajo ustreznice. Ne spreglejte prvega in drugega seznama. Besede, ki v slovenščini ne obstajajo: Bérézina (francoščina): “C’est la bérézina!” izraža več kot le resno polomijo. Prihaja iz imena beloruske reke, ki so jo leta 1812 poskušali prečkati Napoleonovi vojaki, a so med bitko izgubili nešteto mož (okrog 25 tisoč). Bolan (bosanščina): Medmet, ki ga uporabljajo mnogi Bošnjaki, pomeni moškega, uporablja pa se ga v neformalnem neposrednem sporazumevanju. Formacja (poljščina): Sociologija s to besedo označuje miselni okvir in kulturo, značilno za eno generacijo. Celo življenje pripadamo svoji “formacji“. Gattara (italijanščina): Beseda prihaja iz besede gatto, pomeni pa starejšo in osamljeno žensko,…

  • 40 angleških besed, ki so nastale med prvo svetovno vojno

    Jezik se neprestano razvija, kar je razvidno v naraščaju novih besed, ki ga vsako leto doživlja angleščina. Tudi tako velik dogodek kot je bila prva svetovna vojna gotovo vpliva na nastanek novih besed. V slovarjih najdemo mnogo besed, ki so se prvič pojavile med letoma 1914 in 1918. Seveda niso vse nastale zaradi Velike vojne, ogromno pa se jih je rodilo v krvavih rovih evropskih bojišč. Nove besede so kovali tako angleški kot tudi ameriški vojaki, ki so od lokalnega prebivalstva prevzeli ta in oni izraz in ga sčasoma udomačili. Spodnji seznam se ubada prav z omenjenimi besedami. 1914 Sam izraz “svetovna vojna” je bil prvič omenjen leta 1898 kot…

  • Christopher Walken prebere Krokarja

    Čudovito pesem Raven, ki jo je napisal Edgar Allan Poe, sem pred časom že objavil in sicer tisto posebno verzijo, ki jo je napisal in prebral Lou Reed. Tudi svetovni dan poezije sem lani že obeležil. S pesmijo A Step Away From Them Franka O’Hare. Danes pa vam predstavljam neponovljivo interpretacijo Krokarja s s strani neverjetnega Christopherja Walkena. Ne spreglejte čudovitih ilustracij francoskega umetnika Gustava Doréja, ki je pesem upodobil v izdaji leta 1884. Ena izmed njih je tudi na naslovnici. Once upon a midnight dreary, while I pondered weak and weary, Over many a quaint and curious volume of forgotten lore, While I nodded, nearly napping, suddenly there came a tapping, As…

  • Lidija Hartman prebere pesem Soči

    Simon Gregorčič, “Goriški slavček”, je leta 1879 v Stritarjevem Zvonu objavil pesnitev Soči. Mnogi v njej vidimo srhljivo napoved prve svetovne vojne in Soške fronte, ki se je zgodila četrt stoletja kasneje, a Anton Slodnjak, literarni kritik, je menil, da ni šlo za jasnovidnost, temveč za odziv na ustanovitev Italie irredente leto poprej. Pesem je prebrala neponovljiva Lidija Hartman, za kar se ji zahvaljujem še tukaj, zahvala pa gre tudi Maruši Kerec, ki je navezo vzpostavila. Sam težko v slovenski poeziji najdem boljšo pesem kot je Gregorčičeva oda najlepši reki sveta, ampak temu verjetno botruje tudi dejstvo, da se je rodil 20 minut stran, reka pa teče 1 km od…