• Kaj je “globoka država”?

    Ko je pred desetimi leti Dimitrij Rupel na Zboru za republiko rekel, da v nekaterih državah deluje “globoka država”, naj bi govoril o neformalni oblasti, ki deluje iz ozadja. Janez Janša je pred volitvami v tistem času prav tako govoril o obstoju tovrstne države, nato pa se je fraza potuhnila in v Sloveniji smo večinoma govorili o “udbomafiji” in “stricih iz ozadja” – kar je po definiciji skoraj isto. Rupel je takrat sicer rekel, da je sam takšno oblast imenoval s tem imenom, a izraz “globoka država” je v obtoku že skoraj stoletje, danes pa se največ o njej govori v Združenih državah Amerike. Največjo porast v rabi fraze so…

  • Soča ali Isonzo: Poitalijančevanje slovenskih krajev med prvo svetovno vojno

    Kdor se je kdaj peljal skozi italijanske kraje za mejo, je verjetno opazil, da mnogo krajevnih imen zveni nekam slovensko. Gradisca d’Isonzo, Cervignano, Gonars, Trivignano, Capriva, Jamiano in Palschisce. Verjetno mi ni treba na dolgo razlagati, da so to dolgo časa bili “slovenski” kraji. Z narekovaji tu operiram zato, ker Slovenije kot take ni bilo, je pa bila Avstro-Ogrska in tod so že od nekdaj živeli Slovenci. Po prvi svetovni vojni so kobariškemu čudežu navkljub Italijani dobili celotno Primorsko, a njihov apetit po slovenskem ozemlju ni bil nekaj spontanega. Italijanskim iredentistom se je po teh krajih kolcalo že sredine devetnajstega stoletja, ko so prišli na idejo, da imajo njihova kulturna manjšina pravico…

  • Kje IKEA pobira imena za svoje izdelke?

    Verjetno je malo ljudi, ki še niso bili v ogromni trgovini IKEA. Mnogi se odpravijo v tisto v Celovci, še več pa v tisto v Viležu. In redki se vrnejo domov praznih rok, kar pomeni, da imajo doma vsaj en izdelek z imenom kot je Malm ali Ivar ali pa Kallax. (Prvi je predalnik, drugi je regal, tretji pa prav tako neke vrste sistem polic.) A od kod prihajajo ta imena? So povsem naključna in izmišljena? Izkazalo se je, da v trgovinah IKEA ni nič prepuščeno naključju, ter da so nenavadna imena sistem, ki si ga je izmislil ustanovitelj Ingvar Kampard. Ker ga muči disleksija, se ni hotel zanašati na…

  • Priimki: kaj imajo skupnega Tinkara Kovač, Enzo Ferrari in Will Smith?

    V Sloveniji je vsaj 114 tisoč priimkov (zanimivo: dvakrat več kot je osebnih imen). Najpogostejši priimek je Novak (malo več kot 11 tisoč Slovencev ga ima), pomeni pa novega človeka, oziroma nekoga, ki je na novo ustanovil kmetijo. Drugi najpogostejši priimek je Horvat, oziroma “Hrvat”. Sledijo jim Kovačič (kovačev sin), Krajnc (nekdo s Kranjskega), Zupančič (sin kmeta ali vaškega starešine), Potočnik (nekdo blizu potoka), Kovač, Mlakar, Kos in Vidmar (kmet, ki pripada gospodarjevemu posestvu). Kovač, ki je sedmi najpogostejši priimek (slabih pet tisoč Slovencev), je v mnogih evropskih državah na prvem mestu. V Veliki Britaniji je tako najpogostejši priimek Smith, medtem ko je v Franciji Lefebvre šele na 13. mestu.…

  • Esperanto in imena evropskih držav

    Esperanto je skoraj 130 let star izmišljen jezik, ki ga je skoval poljski zdravnik in pisatelj, Ludwik L. Zamenhof. Začel ga je razvijati že pri svojih 14 letih, torej v osnovni šoli. Njegov cilj je bil ustvariti jezik, ki bi bil tako preprost, da bi se ga lahko vsakdo zlahka naučil; ki bil govorcu omogočil sporazumevanje s komerkoli; ki bi odstranil naravne razlike med ljudmi. Zanimivo je, da esperanto govori skoraj dva milijona ljudi in da obstaja dva tisoč ljudi, ki jim je ta jezik prvi jezik. Ko sem brkljal po drobovju esperanta, sem se vprašal, kako je ta nenavadni jezik poimenoval evropske države. Odgovor je tu.

  • Susan Bennett: ženska, ki je Siri posodila glas

    Skoraj milijarda Zemljanov pozna Siri, “inteligentnega osebnega pomočnika”, ki uporabnika posluša in mu (bolj ali manj uspešno) ponudi odgovor v 17 jezikih. Trenuten glas v ameriški angleščini je glas Susan Bennett, ki je pred-nastavljeni asistent od iPhone 4S dalje. Bennett prihaja iz New Yorka in svoj glas ponuja že 42 let. Delala je za mnoge multinacionalke kot so Ford, Coca Cola, McDonald’s Goodyear in Visa. Siri je postala čisto po naključju, ko je že naročena igralka zbolela. Podjetje Scansoft je poleti 2005 namreč sestavljalo podatkovno bazo za “izgradnjo govora”. Bennett je snemala dober mesec po pet ur na dan in brala različne besede, stavke in odstavke, iz katerih so na podlagi glasov…

  • Poletno branje: Knjige, ki jih morate prebrati

    Poletje je pregovorno čas, ko naj bi človek bral več, saj naj bi zaradi dopusta imel tudi več časa. Medtem, ko se večina na plaži potopi v ljubezenske romane in ceneni šund, pa mnogi radi posežejo po kvalitetnem branju, ki še dolgo pusti mentalni priokus. Ko se torej udobno namestite v senco nekje blizu penečega se morja (praženje in gojenje kožnega raka je preveč 20. stoletje), možganov ne odklopite povsem in si preberite eno ali več knjig iz spodnjega seznama. V poletno branje sem vključil tako leposlovje kot tudi strokovno literaturo. A Brief History of Seven Killings (Marlon James) Konec leta 1976, tik pred volitvami, je sedem moških vdrlo v…

  • 5 ameriških sleng izrazov, ki so zaznamovali 2014

    Po novem letu se bo znova sestalo Društvo za ameriški dialekt in glasovalo o besedi, ki je zaznamovala leto 2014. Leta 1990 je zmagala skovanka bushlips, ki prihaja iz besede bullshit in Busheve obljube, da ne bo novih davkov: “Read my lips: no new taxes.” Leta 1992 so izbrali besedo Not!, ki nam jo je kot šalo predstavil tudi Borat. Ko se je leto kasneje vedno bolj uveljavljal internet, se je z njim uveljavila tudi fraza information superhighway, v letih 1995 in 1996 pa cyber in web. Leti 1997 in 1999 sta bili zaznamovani z millenium bug in Y2K, leto vmes pa s predpono e-, kot na primer v e-pošti. Leto 2001 je bilo, logično, zaznamovano s številkama 9-11, leto 2002…

  • Slovenci smo tretji največji poligloti v EU

    Posebni Evrobarometer, ki se je ukvarjal z Evropejci in njihovim znanjem jezikov, je ugotovil ogromno zanimivih dejstev. Rezultati temeljijo na anketi, ki so jo opravili v 27 državah članicah v začetku leta 2012. Izprašali so 26.751 Evropejcev različnih družbenih in demografskih ozadij. Medtem, ko so v anketi leta 2005 vključili tudi štiri države ne-članice (Bolgarija, Romunija, Turčija in Hrvaška), v to anketo niso vključili Turčije in Hrvaške. 10 zanimivih dejstev o znanju tujih jezikov v EU V Evropski uniji je glede na število prebivalstva najpogosteje govorjen jezik nemščina (16%), sledijo pa mu italijanščina in angleščina (obe po 13%), francoščina (12%) ter španščina in poljščina (obe po 8%). Nasploh pa je najbolj…

  • Besede, ki v slovenščini ne obstajajo #3

    Predolgo je minilo od zadnjega seznama besed, ki v slovenščini nimajo ustreznice. Ne spreglejte prvega in drugega seznama. Besede, ki v slovenščini ne obstajajo: Bérézina (francoščina): “C’est la bérézina!” izraža več kot le resno polomijo. Prihaja iz imena beloruske reke, ki so jo leta 1812 poskušali prečkati Napoleonovi vojaki, a so med bitko izgubili nešteto mož (okrog 25 tisoč). Bolan (bosanščina): Medmet, ki ga uporabljajo mnogi Bošnjaki, pomeni moškega, uporablja pa se ga v neformalnem neposrednem sporazumevanju. Formacja (poljščina): Sociologija s to besedo označuje miselni okvir in kulturo, značilno za eno generacijo. Celo življenje pripadamo svoji “formacji“. Gattara (italijanščina): Beseda prihaja iz besede gatto, pomeni pa starejšo in osamljeno žensko,…