• Naš obstoj je neizbežen, pravi matematika

    Zakaj obstaja življenje? Zakaj obstajamo mi? Mnogi bodo trdili, da nas je ustvarilo nebeško bitje, a vsakemu z nekaj logike je jasno, da temu ni tako. A tudi znanost nima jasnega odgovora. Najpopularnejša teorija pravi, da se je življenje začelo v pradavninski “juhi” pred več kot tremi milijardami leti, ko naj bi strela iz vode, metana, amoniaka in vodika ustvarila aminokisline in sladkor (dokazano leta 1953). Druga teorija pravi, da so se prve molekule življenja srečale na glini. Tretja pa trdi, da so se zapletene molekule razvile skozi preproste reakcije med preprostimi molekulami. A najnovejša teorija pravi, da naš obstoj ni tako naključen, kot se je zdelo doslej. Za fizike je…

  • Čudovite misli izpod tuša #1

    Pod tušem se rojevajo najboljše zamisli, najčistejše ugotovitve in najgloblja razsvetljenja. Domiselni ljudje na Redditu jih redno zapisujejo in zanje glasujejo, tu pa so prve čudovite misli izpod tuša.

  • Kaj je srečnost?

    Kaj je srečnost? Enako zapleteno vprašanje kot “Kaj je ljubezen?” Najprej moramo ločiti med srečnostjo in srečo. Sreča je usoda, naključje ali Fortuna. Srečo imate, če se za las izognete klavirju, ki pade z nebotičnika. Srečo imate, če zadenete na loteriji. Srečnost, po drugi strani, pa je dobrobit, stanje, ki so mu stari Grki rekli eudaimonia. Phillip Seymour Hoffman v videu zgoraj govori o srečnosti, ki se je je sam prenajedel. “Uživanje ni srečnost,” nas opozori in doda, da je vsak užitek pripeljal do skrajnosti, se ga prenasitil in ga tako uničil. Srečnost je biti tukaj in zdaj ter odsotnost tistega zoprnega občutka minljivosti in obžalovanj, je dejal letos preminuli…

  • Kralj Matjaž, Platonov vladar-filozof

    V Platonovi idealni mestni državici, Kalipolisu, vladajo filozofi. V peti knjigi Države zapiše, da “morajo filozofi postati kralji…ali pa morajo tisti, ki si rečejo kralji, pristno in zadostno filozofirati,” če hočemo, da postane platonistična utopija resničnost. Kako poteka njegova logika? Pogledati moramo v šesto knjigo, kjer filozofa definira kot “ljubitelja modrosti” (kar beseda filo-zof tudi pomeni). Filozof je tisti, ki stremi za resničnim védenjem in ima zato edini dostop do idej – arhetipskih form, ki obstajajo v čisto svojem svetu in so neke vrste načrt za čutni svet. Platon nato državo primerja z ladjo, voditelja pa s krmarjem. “Pravi krmar mora biti pozoren na letne čase, na nebo, na zvezde,…

  • Platon in Slovenija ima talent

    Platon upravičeno velja za očeta zahodne filozofije, saj se je v svojih delih dotaknil vseh možnih filozofskih vprašanj: ontologija, epistemologija, etika, politika, estetika … Celo življenje se je boril proti neznanju, ki je bil po njegovem vzrok za smrt velikega učitelja Sokrata. Eden najpomembnejših prispevkov filozofiji je gotovo njegova epistemologija, torej spraševanje o tem, kako sploh vemo. Protagora, ki je umrl v Platonovem otroštvu, je meil, da je naše znanje pravzaprav stvar dojemanja in sodbe. Kar se ti zdi resnično, to tudi je resnično. Poglejmo resničnostni cirkus Slovenija ima talent. Vsak izmed stotin kandidatov je prepričan, da je ravno on naslednji slovenski talent; to tudi vsak pove trojici, ki bdi nad rdečimi gumbi.…

  • Vsi bomo nekoč umrli (in zakaj smo zato srečneži)

    Vsi bomo nekoč umrli. To pomeni, da spadamo med srečneže. Večina ljudi ne bo nikoli umrla, saj se ne bo nikoli rodila. Število ljudi, ki bi lahko bili na mojem mestu, pa sploh niso bili rojeni, je večje od števila zrn peska v Sahari. Gotovo so med nerojenimi dhovi tudi pesniki, večji od Prešerna in znanstveniki, večji od Newtona. To vemo, ker DNK omogoča večje število ljudi, kot jih je zares na svetu. Tako majhnim možnostim navkljub, sva v vsej svoji običajnosti ravno midva tukaj. -Richard Dawkins

  • Dexter Morgan, utilitarizem in Immanuel Kant

    “Dejanja so pravilna, če vodijo v srečnost; napačna povzročajo nasprotno od srečnosti.” -John Stuart Mill “Sem zloben ali sem dober? Tega se ne sprašujem več, saj nimam odgovorov. Jih kdo sploh ima?” -Dexter Morgan Industrijska revolucija je prinesla visoke dimnike in napredek, a ljudje niso bili pripravljeni na tako brutalne spremembe. Mnogi misleci so poskušali razumeti, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo s starimi vzorci mišljenja. To je poskušalo tudi gibanje utilitarizmov, ki je bilo sredi 19. stoletja blazno priljubljeno v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji. Za boljše razumevanje utilitarizma nam bo pomagal Dexter Morgan, najslavnejši serijski morilec moderne televizije. Dexter je čeden, lepo oblečen, olikan, pameten in…