• Naš obstoj je neizbežen, pravi matematika

    Zakaj obstaja življenje? Zakaj obstajamo mi? Mnogi bodo trdili, da nas je ustvarilo nebeško bitje, a vsakemu z nekaj logike je jasno, da temu ni tako. A tudi znanost nima jasnega odgovora. Najpopularnejša teorija pravi, da se je življenje začelo v pradavninski “juhi” pred več kot tremi milijardami leti, ko naj bi strela iz vode, metana, amoniaka in vodika ustvarila aminokisline in sladkor (dokazano leta 1953). Druga teorija pravi, da so se prve molekule življenja srečale na glini. Tretja pa trdi, da so se zapletene molekule razvile skozi preproste reakcije med preprostimi molekulami. A najnovejša teorija pravi, da naš obstoj ni tako naključen, kot se je zdelo doslej. Za fizike je…

  • Kaj je srečnost?

    Kaj je srečnost? Enako zapleteno vprašanje kot “Kaj je ljubezen?” Najprej moramo ločiti med srečnostjo in srečo. Sreča je usoda, naključje ali Fortuna. Srečo imate, če se za las izognete klavirju, ki pade z nebotičnika. Srečo imate, če zadenete na loteriji. Srečnost, po drugi strani, pa je dobrobit, stanje, ki so mu stari Grki rekli eudaimonia. Phillip Seymour Hoffman v videu zgoraj govori o srečnosti, ki se je je sam prenajedel. “Uživanje ni srečnost,” nas opozori in doda, da je vsak užitek pripeljal do skrajnosti, se ga prenasitil in ga tako uničil. Srečnost je biti tukaj in zdaj ter odsotnost tistega zoprnega občutka minljivosti in obžalovanj, je dejal letos preminuli…

  • Dexter Morgan, utilitarizem in Immanuel Kant

    “Dejanja so pravilna, če vodijo v srečnost; napačna povzročajo nasprotno od srečnosti.” -John Stuart Mill “Sem zloben ali sem dober? Tega se ne sprašujem več, saj nimam odgovorov. Jih kdo sploh ima?” -Dexter Morgan Industrijska revolucija je prinesla visoke dimnike in napredek, a ljudje niso bili pripravljeni na tako brutalne spremembe. Mnogi misleci so poskušali razumeti, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo s starimi vzorci mišljenja. To je poskušalo tudi gibanje utilitarizmov, ki je bilo sredi 19. stoletja blazno priljubljeno v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji. Za boljše razumevanje utilitarizma nam bo pomagal Dexter Morgan, najslavnejši serijski morilec moderne televizije. Dexter je čeden, lepo oblečen, olikan, pameten in…

  • Dr. House kot ničejanski nadčlovek

    Sprehod skozi norišnico pokaže, da vera ne dokaže ničesar. –F. Nietzsche [1] Težave mi dela celoten koncept vere. Vera ne temelji niti na logiki niti na izkušnjah. –G. House [2] Friedrich W. Nietzsche, rojen sredi 19. stoletja, je en najbolj kontroverznih filozofov vseh časov. Bil je sin luteranskega pastorja in že v osnovni šoli se je vedelo, da je genij. Pri 24. letih je začel poučevati na univerzi, leta 1889 pa je doživel živčni zlom, ko je videl, kako moški pred hišo kruto pretepa konja. Bil je pesimist in njegova filozofija ga je pripeljala do tega, da je umrl umsko bolan. Nietzscheja so narobe razumeli vsi po vrsti, vključno z…

  • Tony Soprano: Kaj nam o njem pove Platon?

    Tony Soprano je na male ekrane prinesel nenavadno podobo sodobnega mafijca: neusmiljen gangster, ki hodi k psihiatru, njegova družina pa je disfunkcionalna kakor vse ostale. Tony je mož nasprotij, saj svojo ženo ljubi, istočasno pa se ne more upreti četam drugih deklet. Rad ima svoje otroke, a ko je treba nekoga ubiti, niti trzne ne. Ne mara ljudi, ki cel čas tarnajo, a tudi ljudje, ki so neprestano srečni, mu gredo na jetra. Ali kot je sam dejal: “Ko vidim srečnega človeka, ki si požvižgava, bi naraje stopil k njemu in mu iztrgal grlo. Brez razloga.” Lahko bi rekli, da je Tony Soprano nesrečen. Vendar, kot tudi sam razmišlja, ne…

  • Filozofski koncept #2: Platonova votlina

    Nazadnje smo govorili o Možganih v kadi, kjer sem vam obljubil, da bo drugo poglavje namenjeno Platonovi votlini. Predstavljajte si, da ste celo življenje zaprti v temni votlini. Okončine imate pripete, glava pa je privezana tako, da vidite samo zid pred seboj. Za vami gori ogenj, med vami in njim pa je prostor, kjer ječarji nosijo kipe in vse sorte predmetov. Sence, ki jih ti predmeti delajo na zidu pred vami, so edine stvari, ki jih z ostalimi zaporniki poznate. Edina stvar, o kateri razmišljate in o kateri se pogovarjate. Te sence so vaša edina resničnost. Ta najbolj znana prispodoba se pojavi v sedmi knjigi Države, enem najpomembnejših del antične…

  • Filozofski koncept #1: Možgani v kadi

    V filozofiji obstaja veliko konceptov, ki bi jih moral vsaj bežno poznati vsak slehernik, ki da kaj na svojo izobrazbo. Da vam dokažem, da filozofija ni samo za bradate samotarje in trzajoče profesorje, ampak za vse, ki so radovedni, vam bom predstavil kup konceptov, začenši z Možgani v kadi. Najprej se spomnimo kultne Matrice, kjer stroji zasužnjijo ljudi, iz njih naredijo žive baterije in jih priključijo na računalniško simulacijo, v kateri živijo. Nikomur se ne sanja, da je svet okrog njih le računalniški program. (Razen peščici upornikov, ki so v glavni vlogi.) “Kaj je resnično?” se vpraša Morfej. Najbolj zanimivo pri tem je, da nihče izmed nas ne more vedeti…

  • Don Draper, največji eksistencialist na TV

    Serija Mad Men se je lepo prijela in osvojila ogromno ljudi, predvsem s svojo elegantno nostalgijo na šestdeseta leta, ko si bil bodisi kralj sveta in srkal viski ali pa boemsko pisal pesmi, kadil marihuano in preziral omenjene kralje. In kaj nas lahko Don Draper, skrivnostni protagonist, nauči o filozofiji? Ali bolje, kateri filozofi in ideje se pretakajo skozi Draperja na naše zaslone? Don Draper je eksistencialist. Pod drago obleko in popolno pričesko se skriva trpeči človek. Ne zato, ker bi mu manjkala ljubezen ali denar ali seks. Prav nasprotno, od zunaj izgleda, da ima gospod Oglaševalec vse, kar mu srce poželi. A čemu popoln svet udobja in užitka, če…