• Najboljše znanstvene knjige leta 2015

    Leto 2015 je bilo napeto, zanimivo in čudovito – predvsem na področju znanosti. Tudi znanstvena literatura ne zaostaja, zato smo letos dobili ogromno odličnih knjig, ki se ukvarjajo z vesoljem, zgodovino, roboti, možgani, … Ker se leto bliža koncu, si poglejmo, katere knjige so bile najbolj poučne in zanimive. 13.8 (John Gribbin) V prejšnjem stoletju smo v fiziki dobili dve veliki teoriji: splošno teorijo relativnosti in kvantno teorijo. Prva razlaga obnašanje zelo velikih, slednja pa obnašanje zelo majhnih stvari. John R. Gribbin, britanski astrofizik, se je po svoje lotil naloge, ki jo znanost poskuša opraviti v zadnjih desetletjih in sicer združiti obe teoriji v “teorijo vsega”. Nekateri sicer vemo, da…

  • Najboljši filmi 2015

    Lani smo si na predbožični večer pogledali, kateri filmi so kraljevali leta 2014, točno leto kasneje pa naštejmo tiste, ki so zaznamovali zadnjih 12 mesecev. Kot vedno je seznam subjektiven in gotovo med filmi ni tistega, ki je najbolj navdušil vas. Seveda ga lahko omenite v komentarjih. John Wick (1. januar) Čeprav je najbolj svež akcijski film v zadnjih letih na ameriška platna prišel lani, sem ga vključil na letošnji seznam, saj smo ga mi lahko videli šele na novega leta dan. Keanu Reeves zmaga s svojim stoicizmom in pretepaškimi sposobnostmi, ki jih je začel nabirati že z Matrico v prejšnjem tisočletju. John Wick je eleganten, razburljiv, in brutalno kinetičen.…

  • Naš obstoj je neizbežen, pravi matematika

    Zakaj obstaja življenje? Zakaj obstajamo mi? Mnogi bodo trdili, da nas je ustvarilo nebeško bitje, a vsakemu z nekaj logike je jasno, da temu ni tako. A tudi znanost nima jasnega odgovora. Najpopularnejša teorija pravi, da se je življenje začelo v pradavni “juhi” pred več kot tremi milijardami leti, ko naj bi strela iz vode, metana, amonijaka in vodika ustvarila aminokisline in sladkor (dokazano leta 1953). Druga teorija pravi, da so se prve molekule življenja srečale na glini. Tretja pa trdi, da so se zapletene molekule razvile skozi preproste reakcije med preprostimi molekulami. A najnovejša teorija pravi, da naš obstoj ni tako naključen, kot se je zdelo doslej. Za fizike je…

  • Vatikan: Davčna oaza in dobičkonosen holokavst

    Vatikan ni novinec v svetu zarot in brezbožnih dejanj in za hude, nekrščanske hudobije niti ni treba v temno dobo Evrope, ko so papeži vodili bordele in počeli vse, kar je njihov začetnik prepovedoval. Lahko se ozremo že na zadnje stoletje. Gerald Posner, raziskovalni novinar, ki se je v svoji karieri ukvarjal z nacisti, JFK in drugimi zanimivimi temami, bo v začetku februarja izdal knjigo z naslovom God’s Bankers: A History of Money and Power in the Vatican (oziroma: Božji bankirji: Zgodovina denarja in moči v Vatikanu). V intervjuju za NPR je povedal, da je med raziskovanjem za knjigo ugotovil mnogo neverjetnih nečednosti skozi zgodovino Vatikana, ki je majcena državica z…

  • Božič: politični konstrukt in boj proti poganstvu

    Božič. Za kristjane je to dan, ko se spomnijo rojstva svojega preroka, za veliko večino (tudi prej omenjene) pa je to le vrhunec “veselega decembra”, v katerem nas vsako leto pričakajo posebni popusti, zabave in stojnice, božični albumi in koncerti, kraguljčki in rdeče čepice na vsakem vogalu ter ponovitve prvih dveh filmov o fantku, ki so ga starši za praznike pozabili doma/v velikem mestu. Bolj tradicionalnim in pobožnim ljudem ni povšeči, da se je drugi najpomembnejši praznik njihove veroizpovedi prelevil v izgovor za nebrzdano potrošništvo in prekomerno prehranjevanje s sladkorjem. 25. december je le od vekomaj dan Kristusovega rojstva, mar ne? Mar ne? Ne. V tem času, ko Zahod praznuje…

  • Najboljši filmi 2014

    Konec leta je čas retrospektive in nizanja najpomembnejših dogodkov, ki so se zgodili v preteklih 12 mesecih. In filmov. Res je, vsake oči imajo svojega pleskarja, zato mi verjetno ni treba posebej poudarjati, da na seznamu niso omenjeni filmi, ki jih sam nisem povohal, in da se bo marsikdo razburjal, da je čisto preveč tistih filmov, v katerih stvari delajo bum in tresk. Leto 2014 je bilo leto nadaljevanj, ki jih Hollywood obožuje, a tudi čas svežih idej. Prva so bolj domena akcijskih in super-herojskih odisejad, medtem ko drama, komedija in ZF stavijo na izvirna dela. The Grand Budapest Hotel (7. marec) Če potrebujete odpuljeno komedijo, pokličite Wesa Andersona. Ta…

  • Najboljše knjige iz strokovne literature 2014

    Konec lanskega leta sem vam predstavil najboljše knjige iz strokovne literature, zato se spodobi, da se letos stori enako. Osredotočil sem se na biografije, zgodovinske knjige, politiko in znanost, ter tiste, ki so na voljo v Kindle obliki. The Bosnia List (Kenan Trebinčević) Kenan Trebinčević je bil nazadnje srečen otrok pri enajstih letih, ko je z družino živel v bosanskem mestu Brčko, kjer se je brezskrbno igral s prijatelji in treniral karate. A ko je spomladi leta 1992 izbruhnila vojna, so mu hrbet obrnili tako prijatelji kot tudi trener. Slednji je na domača vrata potrkal s kalašnikovo puško v roki in družini Trebinčević dal ultimat: ali v eni uri odidejo…

  • Kakšna je razlika med suniti in šiiti?

    Islam je z 1,6 milijarde verniki druga največja religija na svetu (22 % prebivalstva), a (tako kot večina religij) ni enotna. Razdeljena je na dve glavni sekti, sunite in šiite. Sunitov je največ (1,3 milijarde), šiitov pa je okrog 15%. A kakšna je razlika med suniti in šiiti? Na kratko Suniti so tradicionalna ločina, ki prevladuje v večini muslimanskih držav in ni razdeljena na manjše sekte (pozna pa štiri smeri). Religija je vzniknila leta 632, ko je umrl Mohamed, teologija pa se je razvila predvsem v 10. stoletju. Po njihovem mnenju Mohamed ni določil naslednika, a edini pravi naslednik je le Abu Bakr, oče Mohamedove najljubše žene, ki so ga…

  • Kako bi bil videti Svet z zgolj 100 prebivalci?

    Zgornja infografika je čudovita slika človeškega dela našega planeta. Kako bi bil videti svet, če bi na njem živelo zgolj sto ljudi, statistična razmerja pa bi ostala enaka? Moških bi bilo ravno toliko kot žensk, večina bi se štela med odrasle (4,62 milijarde ljudi) in večina ljudi bi verjela v enega izmed božanstev. Le 12 ljudi (840 milijonov) ne bi priznalo obstoja višje sile. 83 ljudi bi znalo brati in pisati, kar pomeni, da na svetu skoraj 1,2 milijarde ljudi ni pismenih. Le 7 od stotih ljudi pa ima tudi visokošolsko izobrazbo. Tri četrtine Zemljanov je dosegljivih na mobilnem telefonu, a le slaba tretjina ima dostop do spleta (4,9 milijarde…

  • Kaj je srečnost?

    Kaj je srečnost? Enako zapleteno vprašanje kot “Kaj je ljubezen?” Najprej moramo ločiti med srečnostjo in srečo. Sreča je usoda, naključje ali Fortuna. Srečo imate, če se za las izognete klavirju, ki pade z nebotičnika. Srečo imate, če zadenete na loteriji. Srečnost, po drugi strani, pa je dobrobit, stanje, ki so mu stari Grki rekli eudaimonia. Phillip Seymour Hoffman v videu zgoraj govori o srečnosti, ki se je je sam prenajedel. “Uživanje ni srečnost,” nas opozori in doda, da je vsak užitek pripeljal do skrajnosti, se ga prenasitil in ga tako uničil. Srečnost je biti tukaj in zdaj ter odsotnost tistega zoprnega občutka minljivosti in obžalovanj, je dejal letos preminuli…

  • Igra prestolov in zgodovina #2: Tyrion je Rihard III

    Rihard III je bil sin Riharda, vojvode yorškega (o katerem smo govorili nazadnje). Nekateri so ga imeli za junaka in prenovitelja, drugi za zlobca in pošast. Četudi osmi kraljevi sin ni bil Lancaster, si deli mnogo podobnosti s Tyrionom Lannisterjem. Mnogi viri hvalijo Rihardovo delo, še preden je zasedel britanski prestol, saj je Severu pomagal na noge, da je lahko deloval tudi brez pomoči iz Londona. On je bil tisti kralj, ki je uvedel “avdience” na dvoru, med katerimi so se lahko vsi podaniki potožili oblasti (kot je to pogosto videti tudi v Igri prestolov). Bil je tudi prvi kralj, ki je uvedel varščino, torej lastnino v zameno za svobodo.…

  • Igra prestolov in zgodovina #1: Vojna vrtnic

    Ni skrivnost, da je R. R. Martin navdih za svojo epsko zgodbo Igre prestolov dobil v burni zgodovini Anglije, zatorej tu ne odkrivam tople vode. Največji privrženci verjetno poznajo sago z vseh koncev in marsikdo bo rekel, da nisem pravi ljubitelj, če nisem prebral knjig. Nisem jih – jih pa bom. Kakorkoli, postavimo zgodovino Westerosa, Esosa in Evrope ob bok, pred tem pa vas povabim, da si preberete kratko zgodovino angleščine (v 1000 besedah). Začnimo z vojno vrtnic. Vojna vrtnic je bila 32 let trajajoča vojna med dvema angleškima dinastijama, ki sta se borili za prestol. Kraljeva hiša Plantagenetov se je razdelila na dvoje: rodbina Lancaster in rodbina York. Veji sta…

  • Kako spremljati izredne novice (v 8 korakih)?

    Ko se zgodi nekaj grozljivega in nenadnega, mediji skočijo na najvišjo prestavo in iz ure v uro poskušajo sporočiti nekaj novega. Prvi odzivi so vedno napihnjeni in netočni, novinarji pa se oklepajo vsake informacije, ki jo dobijo, četudi je nepreverjena. Še večja težava nastopi, ko govorimo o novičarskih kanalih, ki poročila vrtijo neprestano. Ker je nekako treba zapolniti čas, objavijo vsako malenkost o dogodku in če gre urednikom za nohte zaradi gledanosti, postane dogodek glavna tema programa več tednov, voditelji pa brez kritike v eter spustijo največje traparije. Teroristi? Alkajda? Je bilo več bomb? Polovica naštetih možnosti je mogoča, a kako naj potrošniki novic vemo, kaj je res in kaj…

  • Nora mitologija, ki razloži serijo True Detective

    True Detective je trenutno najbolj vroča TV serija na sporedu, v kateri Matthew McConaughey in Woody Harrelson igrata detektiva na sledi temačnemu serijskemu morilcu. A medtem ko mogoče izgleda kot sodobni film noir, se pod serijo skriva žanr grozljivke, predvsem če se osredotočimo na literarne reference. Vse te mimobežne podrobnosti namreč prihajajo iz 120 let stare mitologije, ki jo pisatelji pridno dopolnjujejo z zgodbami, poezijo in celo igro. V središču vsega se nahaja izmišljeno mesto z imenitnim imenom Carcosa. Mesto se najprej pojavi v kratki zgodbi ameriškega pisatelja Ambrosa Bierca, An Inhabitant of Carcosa, ki je bila objavljena leta 1886. Zgodba pripoveduje o moškem iz mesta Carcosa, ki razmišlja o…

  • Van Meegeren: ponarejevalec, ki je pretental naciste

    Nizozemci svoje umetnike izredno cenijo, zato so po drugi svetovni vojni šli po Evropi in poiskali vsa dela, ki so jih nacisti bodisi ukradli bodisi kupili. Zavezniški vojaki so v rudniku soli blizu Salzburga odkrili številne mojstrovine, ki jih je nagrabil nacist Herman Göring. Med drugim tudi sliko Kristus in prešuštnica, še nikdar videno delo mojstra Johannesa Vermeerja (1632-1675). Kdo je ta državni zaklad prodal nacistom? Nizozemske oblasti so zavihale rokave in preko nemškega bankirja in nizozemskega preprodajalca umetnin pristali pri drugorazrednemu umetniku, ki je slišal na ime Han Van Meegeren. Svoje čase se je preživljal s slikanjem turistov na Francoski Rivieri, zdaj pa je bil obtožen veleizdajstva, zaradi česar bi…