• Davki: Kam gre vaš denar?

    Davek. Taksa. Dača. Obvezna dajatev, ki krije skupne izdatke javne uprave. Brez davkov ni države in zato je davščina enako gotova kot smrt – vsaj za običajne ljudi. Davki niso nova pogruntavščina, saj so jih od svojih podanikov terjali že faraoni pred petimi tisočletji. In kako pridemo do denarja za nove piramide? Z davkom na nepremičnine; z zemljiškim davkom in davkom na dohodek; z davki na promet vrednostnih papirjev in davkom na dodano vrednost; s carinami, mitninami, in trošarinami. Država ima veliko pipic za polnjenje svoje blagajne, a kam gre ves ta denar? Republika Slovenije je leta 2020 porabila 12.564.292.497 evrov, a ker je to bilo leto pandemije in protikoronskih…

  • Otok Hart: množično grobišče, 15 km od Manhattna

    New York je verjetno najbolj raznoliko mesto na planetu in za radovedne ljubitelje mesta vreča presenečenj brez dna. Med drugim se v mestu skriva pokopališče, ki je polno množičnih grobov, obisk otoka, na katerem se nahaja, pa je praktično nemogoč. Otok Hart, ki leži dobrih 14 kilometrov zahodno od Manhattna, meri le malce več kot 0,4 kvadratnega kilometra, a v njegovi prsti je bilo od leta 1869 pokopanih več kot 800 tisoč trupel. Med drugim tam počiva Bobby Driscoll, mladenič, ki je leta 1953 posodil glas Petru Panu in prvi otrok, ki je umrl zaradi Aidsa. Na otoku obratuje zadnje pokopališče za tiste brez družin ali tiste, ki si pogreba…

  • Črni trg: Tisoč milijard razlogov, zakaj se zločin izplača

    Od malih nog naprej nas učijo, da se zločin ne izplača. To je seveda lepa misel in dobra popotnica za otroke, a iskren pogled na svet kaže, da se zločin dejansko izplača. Kako močno? Letošnje poročilo (za leto 2016) organizacije GFI je obenem zaskrbljujoče in zanimivo branje. Za kriminalne družbe po vsem svetu nekje med 1,6 tisoč milijard in 2,2 tisoč milijard dolarjev (2016). Kar pomeni, da je bolj kot kriminal dobičkonosna le hrana in storitve (5,3 tisoč milijard dolarjev v letu 2016). Alkoholna industrija je hitro za zločinci (1,1 tisoč milijard), skupaj z nafto (tisoč milijard) in farmacijo (950 milijard). Globalni kriminal lahko razdelimo na enajst kategorij: preprodaja mamil,…

  • Najboljši filmi 2016

    Tradicija iz leta 2014 veleva, da se vsako leto pogleda, kaj nam prinaša prihodnost filmske produkcije. Ko se leto obrne, se seznam spremeni v pregled tistih, ki so se res izkazali za dobre. Prejšnje sezname si lahko preberete tu: 2014, 2015. Hacksaw Ridge (26. januar) O Melu Gibsonu imam mnenje, ki ni za javnost, ampak ko se loti režije, je dober. V zgodbi o krvavi bitki za Okinavo sledimo Desmondu Dossu (Andrew Garfield), ki je rešil 75 tovarišev ne da bi sprožil en sam strel. Film je čudovito posnet in vsaka minuta je polna napetosti – celo tam, kjer se nam zdi, da gledamo klišeje. Akcija je enako epska kot…

  • Kako postaneš astronavt?

    Skoraj vsak otrok, ki ga vprašaš, kaj bi rad bil, ko bo velik, odgovori, da bi rad bil astronavt. Kar ni čudno, saj je to najbolj ekskluziven poklic na svetu (če ne štejemo papeža), ki ti omogoča letenje z raketami in ogled Zemlje od zgoraj. Slednje je še bolj ekskluzivno doživetje kot papeževanje. A kako težko je postati astronavt? Kdo je lahko astronavt, kaj počne in kako sploh to postaneš? Mnogi ob omembi astronavta pomislijo na frajerje iz Nase, a ker moraš za delo pri Nasi biti ameriški državljan, je to za večino nas to nedosegljiv cilj. A na srečo ima Evropa svojo vesoljsko agencijo: ESA. Kdo je lahko astronavt?…

  • Konec sveta in poslednji video na CNN

    Ko je Ted Turner na prvi junijski dan leta 1980 zagnal prvi TV program z novicami ves dan, petek in svetek, je dejal, da se Cable News Network z malih zaslonov ne bo poslovil do konca sveta. Na sporedu bomo in o koncu sveta bomo poročali v živo. Konec sveta bo naš zadnji dogodek. Državno himno bomo predvajali le enkrat in sicer na prvi junij, ko pa pride zadnji dan sveta, bomo zaigrali K tebi želim, Gospod. Nato bo ugasnil tudi CNN. Tako je obljubil medijski mogotec pred slabimi 35 leti. Ljudje so mislili, da se šali, a pred dnevi je spletni portal v arhivu CNN odkril še ne videni posnetek,…

  • Stare fotografije Ljubljane in njihove zgodbe II

    Ker je bil seznam več kot 60 zgodovinskih slik Ljubljane izjemno priljubljen, sem zavihal rokave in poiskal novo serijo prizorov iz ljubljanske preteklosti. Tudi pri teh fotografijah sem poskusil najti čim več ozadja in zgodb. Ker se nekateri kraji kljub novim fotografijam ponavljajo, sem opise takšnih znamenitosti pobral iz prvega članka. 1867 – Čevljarski most 1873 – Kazina, Kongresni trg Na severni strani Kongresnega trga stoji neoklasicistična hiša s številko 1. Pravijo ji Kazina, ki pomeni prostor za druženje, zabavo in ples. Ljubljana je prvo Kazino dobila leta 1775 v deželnem dvorcu na Novem trgu ov Gosposki ulici. Ker se je skozi čas višji sloj večal in so “za izobražene…

  • 26 zgodovinskih fotografij: pristanek na Luni pred 45 leti

    Pred natanko 45 leti, 16. julija 1969, so trije Američani, Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin, pristali na Luni. Ta dogodek je eden najpomembnejših človekovih dosežkov v vsej zgodovini, saj je človeška noga prvič stopila na zunajzemeljska tla. Najmogočnejša in najmočnejša raketa v zgodovini, Saturn V, je malce čez pol dve popoldne trojico ponesla v neznano z izstrelišča na Floridi. Štiri dni kasneje so pristali na Zemljinem satelitu, osem dni po izstrelitvi pa so srečno pristali v Tihem oceanu. Spodaj je zbranih 26 Nasinih fotografij neizmerne zgodovinske vrednosti. Vir: The Atlantic | NASA

  • Kako bi bil videti Svet z zgolj 100 prebivalci?

    Zgornja infografika je čudovita slika človeškega dela našega planeta. Kako bi bil videti svet, če bi na njem živelo zgolj sto ljudi, statistična razmerja pa bi ostala enaka? Moških bi bilo ravno toliko kot žensk, večina bi se štela med odrasle (4,62 milijarde ljudi) in večina ljudi bi verjela v enega izmed božanstev. Le 12 ljudi (840 milijonov) ne bi priznalo obstoja višje sile. 83 ljudi bi znalo brati in pisati, kar pomeni, da na svetu skoraj 1,2 milijarde ljudi ni pismenih. Le 7 od stotih ljudi pa ima tudi visokošolsko izobrazbo. Tri četrtine Zemljanov je dosegljivih na mobilnem telefonu, a le slaba tretjina ima dostop do spleta (4,9 milijarde…

  • Kaj je srečnost?

    Kaj je srečnost? Enako zapleteno vprašanje kot “Kaj je ljubezen?” Najprej moramo ločiti med srečnostjo in srečo. Sreča je usoda, naključje ali Fortuna. Srečo imate, če se za las izognete klavirju, ki pade z nebotičnika. Srečo imate, če zadenete na loteriji. Srečnost, po drugi strani, pa je dobrobit, stanje, ki so mu stari Grki rekli eudaimonia. Phillip Seymour Hoffman v videu zgoraj govori o srečnosti, ki se je je sam prenajedel. “Uživanje ni srečnost,” nas opozori in doda, da je vsak užitek pripeljal do skrajnosti, se ga prenasitil in ga tako uničil. Srečnost je biti tukaj in zdaj ter odsotnost tistega zoprnega občutka minljivosti in obžalovanj, je dejal letos preminuli…

  • Christopher Walken prebere Krokarja

    Danes vam predstavljam neponovljivo interpretacijo Krokarja s s strani neverjetnega Christopherja Walkena, obenem pa ne spreglejte čudovitih ilustracij francoskega umetnika Gustava Doréja, ki je pesem upodobil v izdaji leta 1884. Ena izmed njih je tudi na naslovnici. Once upon a midnight dreary, while I pondered weak and weary,Over many a quaint and curious volume of forgotten lore,While I nodded, nearly napping, suddenly there came a tapping,As of some one gently rapping, rapping at my chamber door.`’Tis some visitor,’ I muttered, `tapping at my chamber door –Only this, and nothing more.’ Ah, distinctly I remember it was in the bleak December,And each separate dying ember wrought its ghost upon the floor.Eagerly I…

  • Lidija Hartman prebere pesem Soči

    Simon Gregorčič, “Goriški slavček”, je leta 1879 v Stritarjevem Zvonu objavil pesnitev Soči. Mnogi v njej vidimo srhljivo napoved prve svetovne vojne in Soške fronte, ki se je zgodila četrt stoletja kasneje, a Anton Slodnjak, literarni kritik, je menil, da ni šlo za jasnovidnost, temveč za odziv na ustanovitev Italie irredente leto poprej. Pesem je prebrala neponovljiva Lidija Hartman, za kar se ji zahvaljujem še tukaj, zahvala pa gre tudi Maruši Kerec, ki je navezo vzpostavila. Sam težko v slovenski poeziji najdem boljšo pesem kot je Gregorčičeva oda najlepši reki sveta, ampak temu verjetno botruje tudi dejstvo, da se je rodil 20 minut stran, reka pa teče 1 km od…

  • Bryan Cranston prebere pesem Ozymandias

    “Ozymandias” je sonet, ki ga je pred dvema stoletjema napisal angleški romantik Percy Bysshe Shelley. Ozymandias je drugo ime za egipčanskega faraona Ramzesa II, Shelley pa je pesem začel pisati leta 1817, ko je Britanski muzej pridobil ogromen kos faraonovega kipa. Pesem je napisal v prijateljskem tekmovanju s kolegom Horaceom Smithom, obe pesmi pa se ukvarjata z usodo in časom. Vsi pomembni možje in velikanski imperiji prej ali slej izginejo, a umetnost ostane. Ker ena izmed zadnjih epizod serije Breaking Bad nosi ime pesmi, je glavni igralec, Bryan Cranston, pesem prebral v napovedniku za zadnjo sezono. Ozymandias I met a traveller from an antique landWho said: Two vast and trunkless…

  • 64 zgodovinskih fotografij v barvah

    Tako imenovana ‘kolorizacija’ črno-belih fotografij je bila najbolj priljubljena v drugi polovici 19. stoletja, preden so izumili barvno fotografijo, ko so specializirana podjetja ljudem ročno barvala monotone podobe zamrznjenih trenutkov. A s pojavom računalniških programov za urejanje fotografij se je ljubiteljsko barvanje vrnilo. Zanesenjaki širom sveta s Photoshopom popravljajo in barvajo starodavne fotografije svojih prednikov ali tiste bolj znane zgodovinske fotografije. (Tu se lahko naučite tovrstnega početja.) Spodaj sem zbral 64 fotografij iz zgodovine, ki so bile izvorno posnete v črno-beli tehniki, nato pa so bile računalniško pobarvane. Na nekaterih so znane osebnosti in zgodovinski trenutki, na drugih pa trd vsakdan ljudi izpred mnogih let.

  • Ameriški mesija, ki to ni bil

    Vsakomur je že jasno, da gre večini religijskim možem, televangelistom in kobajagi mesijanskim prerokom le za denar. Najbolj srhljiv primer tega je zgodba Marjoea Gortnerja, “otroškega fenomena” evangeličanske cerkve. Marjoe (remix imen Mary in Joseph) je ex-revivalist binkoštne cerkve, rojen leta 1944,  ki sta ga denarja-željna starša izurila v najmlajšega pridigarja – začel je pri štirih! Oče je namreč že kmalu opazil njegov smisel za mimiko in neustrašnost pred javnim nastopanjem. Javnosti sta starša naznanila, da je njun sin prejel videnje od Boga med večernim kopanjem. Takoj sta začela neusmiljen dril, kjer je moral štiriletni Hugh (pred-mesijansko ime) brati Biblijo in se naučiti zahtevne govore na pamet, skupaj z zapleteno…