• To so mediji, ki jim Slovenci najbolj zaupajo

    Poleti smo se poglobili v lastništvo in uredništva slovenskih medijev. Ugotovili smo, koliko stanejo oglasi in kakšno ozadje imajo glavni uredniki. Nato sem odprl anketo, v kateri je v treh tednih sodelovalo od 71 do 166 ljudi (odvisno od rubrike), vprašanje pa se je glasilo “Katerim medijem najbolj zaupate?” Rezultati so zanimivi, a vseeno pričakovani, predvsem zaradi demografije bralcev tega bloga. Oglejmo si rezultate. Katerim medijem najbolj zaupate? | Create infographics Bralci najbolj zaupate nacionalni televiziji, saj je zanjo glasovalo kar 73% sodelujočih, medtem ko je Planet TV dobil 6% glasov, Kanal A le en odstotek, Pop TV pa niti enega. (Na grafu je označen s polovico odstotka, sicer ne bi bil…

  • Koliko bi vas stala invazija manjše države?

    Kako mislite, da ZDA uspeva širjenje svojega imperija? Zakaj so vojne tako potratne? In zakaj sploh so vojne? S pomočjo zasebnih vojaških podjetij, ker so njihove storitve drage in zato ker vojne prinašajo dobiček. Kaj če bi se odločili zavzeti majhno afriško državico, ki ima bodisi diamante bodisi nafto? Koliko denarja potrebujemo, koliko orožja in koliko osebja? Kakšni bi bili stroški invazije? Pojdimo po vrsti. Osebje Za invazijo na manjšo državico, ki ima cca. pol milijona prebivalcev in skorumpirano diktatorsko družino na čelu, ne potrebujemo stotisočev vojakov. Armada stotih čelad bo zadoščala. Vse kar moramo storiti, je tiha akcija komandosov, razstrelitev centralne banke in kakšne elektrarne, atentat na ključne osebe…

  • Kako bi bil videti Svet z zgolj 100 prebivalci?

    Zgornja infografika je čudovita slika človeškega dela našega planeta. Kako bi bil videti svet, če bi na njem živelo zgolj sto ljudi, statistična razmerja pa bi ostala enaka? Moških bi bilo ravno toliko kot žensk, večina bi se štela med odrasle (4,62 milijarde ljudi) in večina ljudi bi verjela v enega izmed božanstev. Le 12 ljudi (840 milijonov) ne bi priznalo obstoja višje sile. 83 ljudi bi znalo brati in pisati, kar pomeni, da na svetu skoraj 1,2 milijarde ljudi ni pismenih. Le 7 od stotih ljudi pa ima tudi visokošolsko izobrazbo. Tri četrtine Zemljanov je dosegljivih na mobilnem telefonu, a le slaba tretjina ima dostop do spleta (4,9 milijarde…

  • Infografika: Oboroženo nasilje in duševno zdravje v ZDA

    V zadnjih tednih slišimo o streljanju v ZDA skoraj vsak drugi dan. Na univerzi George Washington so naredili infografiko, ki jasno prikazuje povezavo med dostopnostjo strelnega orožja in slabim stanjem duševnega zdravstva v ZDA. Številke so zaskrbljujoče, obenem pa razjasnijo brezglavo nasilje čez lužo.

  • Infografika: Globalna vojna z droni

    Brezpilotna letala, droni ali troti, v svetu znani tudi pod kratico UCAV (unmanned combat air vehicles) so v zadnjih letih postali glavno orožje v sodobnih spopadih, v katerih sodelujejo ZDA in njene zaveznice. Kljub odličnemu poročanju glede teh morilskih strojev je veliko dejstev še vedno zavitih v tančico tajnosti, zato je težko razumeti njihovo vlogo v vojskovanju in okvire zakonitosti, v katerih se njihova raba dogaja. Ta infografika prikazuje rabo brezpilotnih letal, njihovo razširjenost in splošno statistiko.   Vir: AOAV  

  • Davki: Kam gre vaš denar?

    Država denar za financiranje javnih storitev dobi preko davkov, prispevkov, trošarin, taks, donacij, itd. Tako država financira pokojnine, socialno zaščito, zdravstvo, izobraževanje, servisira javni dolg, financira ekonomske dejavnosti, javni red in varnost, rekreacijo, kulturo in religijo, okolje in prostor, vojsko in druge javne storitve. Država denar večinoma dobi od prispevkov za socialno varnost (5.123.000.000 €) in davka na dodano vrednost (3.090.000.000 €). Dohodnina prinese 2.020.000.000 €, trošarine 1.565.000.000 €, EU sredstva 1.204.000.000 €, davek od dohodkov pravnih oseb 421.000.000 €, davki na premoženje 296.000.000 €, dodatna dva milijona pa država dobi iz drugih virov. Leta 2014 je bil primanjkljaj dobro milijardo evrov.

  • 29 načinov kako ohraniti ustvarjalnost

    Veliki Jack London, ki je svoje zgodbe pisal povsod, kjer je mogel, je o ustvarjalnosti dejal, da je ne gre čakati, ampak je treba nad njo z gorjačo. Poleg tega je vsakemu jasno, da morajo ustvarjalni ljudje imeti svoje navade in rutine ter kakšen trik v rokavu, s katerim kreativnost podžgejo. Tu je 29 takšnih trikov.  

  • Kaj pomenijo številke na kreditni kartici?

    Vsakdo ima v denarnici vsaj eno bančno ali kreditno kartico. Koncept kreditnih kartic je prvič nastal leta 1887 v glavi pisatelja Edwarda Bellamija v njegovem utopičnem romanu Looking Backward. Bil je prvi, ki je uporabil besedno zvezo “kreditna kartica”. Prvi dejanski predhodnik kreditnih kartic je bila Charga-Plate, ki so jo uporabljali med letom 1928 in koncem petdesetih v ZDA. Prva sodobna kreditna kartica pa je luč sveta ugledala leta 1958, ko je Banka Amerike izdala BankAmericard v mestu Fresno v Kaliforniji. Ko je poskusni projekt uspel, je BankAmericard leta 1976 postala Visa. MasterCard ima korenine v letu 1966, ko je skupina bank s podporo Citibank izdala tekmeca BankAmericardu. Na karticah je…

  • 22 računalniških izrazov v latinščini

    Rimljani so bili zelo napredna civilizacija. [vir] Kaj če bi izumili računalnike in internet? Kako bi jih poimenovali? Nekateri izrazi so dokaj jasni, z nekaterimi pa se je bilo treba poigrati. Sam računalnik bi poimenovali ordinatrum, kar lahko sklepamo iz francoščine (ordinateur). Brez miške in tipkovnice seveda ne gre. Njima bi rekli mus in claviatura. Prva beseda pomeni tudi žival, druga pa je jasna. Zaslonu bi verjetno rekli ostentus, do česar sem prišel prek prevoda iz angleškega display. Pri internetu pa obstaja več možnosti. Lahko mu rečemo interfunda ali pa preprosto rete. Oboje pomeni mreža. WWW ali World Wide Web lahko čudovito prevedemo v TTT, oziroma Tela Totius Terrae. Beseda ‘klik’ je sličnoglasje, a ker ne vem, kako so Rimljani…

  • Kaj za vraga je PRISM in kaj počne NSA?

    Ljudem se je že dolgo dozdevalo, da stvari iz špijunskih filmov niso čista fikcija in da jim na nek način gotovo nekdo prisluškuje. A junija letos je Edward Snowden, mladenič, ki ga pozna praktično vsak, svetu razodel, da ameriška varnostna agencija NSA vohuni za vsemi, predvsem pa za Američani. [1] Kot je sama obveščevalna skupnost rekla, je iskanje zločestih posameznikov enako iskanju igle v kopici sena, a najprej potrebuješ kopico sena. [2] To so naši podatki. Časovnica Šestega junija sta The Washington Post in The Guardian dobila 41 strani dolgo Powerpoint prezentacijo, kjer je omenjen strogo varovan vohunski program PRISM, ki agencijama NSA in FBI omogoča dostop do podatkov, ki…