• Kaj za vraga je elektorski kolegij?

    Bolj kot se ameriška predvolilna bitka bliža volitvam, bolj se govori o anketah in t.i. “swing states”, kjer je mogoča zmaga katerega koli kandidata. V večini demokratičnih držav se vladar izbere na podlagi zbranih glasov: kdor zbere največ glasov, ta je zmagovalec. A v Ameriki stvari potekajo malo drugače. Če bi namreč imeli enak sistem, bi leta 2016 brez težav zmagala Hillary Clinton, ki je imela 3 milijone več glasov kot nasprotnik, tako pa je v Ovalno pisarno prišel Donald Trump. In to se je v ZDA zgodilo dvakrat v zadnjih dvajsetih letih. Zakaj je temu tako? Ker imajo elektorski kolegij. Kaj za vraga je elektorski kolegij, oziroma “electoral college”?…

  • Za božjo voljo, nosite masko čez nos

    Maske delujejo. Kirurške maske, N95 maske, ali maske iz blaga (ne pa tiste prozorne, ki jih ima tako rad eden od naših poslancev). Ne glede na to, kaj pravijo nekdaj znane igralke ali pozabljeni fitnes voditelji, pokrite odprtine na vašem čudovitem obrazu upočasnijo širjenje virusa – aktualnega in vse ostale. Dodajte še redno umivanje rok in upoštevanje medosebne razdalje, pa imate recept za uspeh. Sredi oktobra, sedem mesecev po začetku pandemije v Sloveniji – ko je potrjeno okuženih več ko 12 tisoč rojakov – mi verjetno ni treba razlagati o ukrepih, ki bi se jih morali držati vsi, ki niso povsem izgubili stika z resničnostjo in niso čisto do konca…

  • Kaj je boljše: Spotify, Deezer, Tidal, Apple Music, ali YouTube Music?

    Konec leta 2001 se je naše poslušanje glasbe spremenilo za vekomaj, ko je Rhapsody (danes Napster) prvi ponudil pretočno poslušanje glasbe z neomejenim dostopom do skladb v okviru mesečne naročnine. Trenutno je po svetu aktivnih več kot 30 podobnih ponudnikov, ravno toliko pa jih je tudi izginilo v arhive zgodovine. V Sloveniji je trenutno na voljo pet ponudnikov: Deezer, Apple Music, YouTube Music, Tidal in Spotify, ki je na naš trg prišel sredi julija 2020. Po vzoru članka o video pretočnikih si tako poglejmo, kateri od teh se nam najbolj izplača. Apple Music Potomec revolucionarnih iTunes in iPoda je sčasoma postal eden najbolj priljubljenih ponudnikov pretočne glasbe, na voljo pa…

  • Kulturni marksizem: Od Hitlerja do Breivika in Janše

    Medtem, ko se v Sloveniji spreminja zgodovino, dela pakte s tujimi skrajnimi desničarji, širi sovražno propagando, v parlamentu fotografira neo-nacistični manifest, govori o globoki državi, in zagovarja dobesedne naciste, ki sprožajo desne roke, predsednik vlade govori tudi o kulturnem marksizmu. Kaj za vraga je kulturni marksizem? Kulturni marksizem lahko pomeni dve stvari. Prva je filozofska smer, ki v okviru Frankfurtske šole kritizira popularno kulturo kot nekaj, kar pasivnim masam servira kapitalizem. To ni kulturni marksizem, o katerem govori premier. Kulturni marksizem je lahko tudi oznaka, s katero se kogarkoli s progresivnimi idejami označi za skrivnega komunista, izvira pa iz teorije zarote, po kateri so se zlobni levičarji vtihotapili v medije,…

  • Serije, ki so srhljivo natančno napovedale prihodnost

    Hollywood je vedno rad napovedoval prihodnost, najraje tisto temačno in distopično. Običajno to počne zato, da bi opozoril na stanje v sedanjosti, včasih pa se zdi kot bi scenaristi videli v prihodnost. The Simpsons, rumeni humanoidi, ki že skoraj tri desetletja nastavljajo zrcalo družbi, so se še posebej izkazali za nič manj kot Nostradamuse sodobnega časa. Med šalami o vklenjenosti v zakon, demenci, ali iskanju notranjega miru, so se pojavile tudi temačne napovedi prihodnosti, ki so se v pisanih devetdesetih zdele nemogoče. Leta 1994 so v risani seriji namignili, da šolska kuharica v obroke skrivaj daje konjsko meso, leta 2013 pa smo bili priča ogabnemu škandalu, v katerem so v…

  • Ameriški sovražnik #1: bel oborožen moški

    Tretjega avgusta je v veleblagovnici v teksaškem mestu El Paso 21-letni Patrick Crusius z avtomatsko puško ubil 22 in ranil 24 ljudi. Na žalost v Združenih državah to ni nič posebnega, saj se je samo v prvi polovici leta 2019 zgodilo 297 strelskih pohodov. A ker se je že čez trinajstih ur zgodil še en pokol, in sicer v Daytonu, v zvezni državi Ohio, se je ameriška javnost znova zdramila. Na tem blogu smo se februarja 2018 že spraševali, zakaj je v ZDA toliko množičnih pokolov in ugotovili smo, da je glavni razlog neverjetno preprost dostop do orožja. Medtem ko za strelske pohode obstaja več motivov, pa je v zadnjem…

  • Dan D bi lahko bil popolna polomija

    Pred natanko 75 leti, 6. junija 1944, so se zavezniške sile (Američani, Britanci in Kanadčani) izkrcale v Normandiji in izvedle največjo invazijo z morja v zgodovini. S to potezo se je začelo osvobajanje Francije in Zahodne Evrope izpod nacističnega jarma. Na petih sektorjih normandijske obale v dolžini 80 kilometrov se je izkrcalo dobrih 150 tisoč mož. V peklenski bitki je umrlo 4.414 zaveznikov, izgubili pa so 185 tankov. Na nemški strani je bilo žrtev nekje med štiri in devet tisoč. Pri načrtovanju in izvedbi takšne operacije je seveda na tisoče spremenljivk in operacija Overlord bi prav lahko bila popolna polomija. Nemci so pričakovali angleški napad, zato so obalo ob Atlantiku…

  • Kaj počnejo evroposlanci?

    Pogosto se sliši vprašanje “Kaj počnejo evroposlanci?” Če ne drugače, pa pred volitvami vsakih pet let. Dobro vprašanje, ki je sicer večinoma postavljeno sarkastično, a nujno potrebuje resen odgovor. Kaj je Evropski parlament, kdo so evroposlanci, kaj počnejo in koliko so plačani? Kaj je sploh Evropski parlament? Najprej poglejmo, kaj sploh je Evropski parlament. Parlament je neposredno izvoljena parlamentarna institucija Evropske unije, ki skupaj s Svetom in Komisijo izvaja zakonodajno funkcijo EU. V Parlamentu je 751 poslancev, ki predstavljajo drugo največje volilno telo na svetu (takoj za Indijo). Od leta 1979 se Parlament voli vsakih pet let, volilna udeležba pa vztrajno pada in je leta 2014 pristala na 42%. Evropski…

  • Življenje v Posočju med prvo svetovno vojno

    Posočje je bilo do druge svetovne vojne skupaj z ostalo Primorsko del Italije od leta 1920, ko je Kraljevina SHS podpisala Rapalsko pogodbo in se v zameno za italijansko priznanje odpovedala primorskemu ozemlju. Italijanski škorenj se je pred to 25-letno okupacijo že dvakrat poskusil polastiti krajev ob Soči: prvič leta 1866, ko so med avstrijsko-prusko vojno armade na vzhodnem bojišču hotele zakorakati do reke Soče, nato pa leta 1915, ko je Italija po tajnem mešetarjenju z Anglijo zavohala priložnost, da si priključi “neodrešeno” ozemlje, izstopila iz Trojne zveze in znova vkorakala v posoške kraje. Oba poskusa ekspanzionizma sta bila družinski projekt. Prvič je peti korpus kraljeve vojske vodil general Raffaele…

  • Strokovna literatura: 18 najboljših knjig 2018

    Leto 2018 je izredno radodarno z odličnimi knjigami, tako z leposlovjem kot tudi s strokovno literaturo (oziroma “non-fiction”). Zlahka bi sestavil daljši seznam, a zavoljo simetrije sem za letošnje leto izbral 18 najboljših knjig iz strokovne literature. Za razliko od preteklih let sem (končno) vključil tudi slovenska izvirna dela in prevode. 21 Lessons for the 21st Century (Yuval Noah Harari) Yuval Noah Harari, izraelski profesor zgodovine, je v knjigi Homo Sapiens pogledal v našo preteklost, v Homo Deus je pokukal v prihodnost, v svoji tretji knjigi, 21 Lessons for the 21st Century pa se loti sedanjosti in težav, ki nas pestijo danes. Kako umetna inteligenca spreminja pomen človeka; kako se…