• Kratka zgodba: Usodni strel pred vojno

    Vida je ležala na rjuhi, premočeni od potu, in z nogami iskala zadnji hladen del postelje. Ura je že prestopila polnoč in petrolejka je osvetljevala planjave Severne Amerike, kjer je pustila Winnetouja, zamrznjenega v času. Rumenkaste liste sta objemali kardinalsko rdeči platnici iz trde lepenke, in odkar jo je dobila od mame Katarine, si vanjo ni upala pisati. Velikokrat jo je vzela k Soči in po vsej poti razmišljala, kaj bo končno napisala vanjo. A nikoli se ji besede niso zdele vredne lepega zvežčiča. Mama Katarina jo je vedno spodbujala, naj piše. A Vida je raje brala. Celotno zbirko knjig je preselila iz babičine spalnice, eno po eno. Njena družina…

  • Življenje v Posočju med prvo svetovno vojno

    Posočje je bilo do druge svetovne vojne skupaj z ostalo Primorsko del Italije od leta 1920, ko je Kraljevina SHS podpisala Rapalsko pogodbo in se v zameno za italijansko priznanje odpovedala primorskemu ozemlju. Italijanski škorenj se je pred to 25-letno okupacijo že dvakrat poskusil polastiti krajev ob Soči: prvič leta 1866, ko so med avstrijsko-prusko vojno armade na vzhodnem bojišču hotele zakorakati do reke Soče, nato pa leta 1915, ko je Italija po tajnem mešetarjenju z Anglijo zavohala priložnost, da si priključi “neodrešeno” ozemlje, izstopila iz Trojne zveze in znova vkorakala v posoške kraje. Oba poskusa ekspanzionizma sta bila družinski projekt. Prvič je peti korpus kraljeve vojske vodil general Raffaele…

  • Prva svetovna vojna posledica nizke samopodobe, sorodnikov in knjige

    Vsak osnovnošolec ve, da se je prva svetovna vojna začela zaradi atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika, Franca Ferdinanda. Avstro-Ogrska je bila jezna, napadla Srbijo, v nekaj mesecih pa se je začela vojna. Danes si malo drugače poglejmo kavzalnost, ki je vodila v največjo morijo 20. stoletja. Najprej omenimo, da Franc Ferdinand na svojem dvoru ni bil pretirano priljubljen. Princ Alfred, komornik Franca Jožefa, je prestolonaslednika in njegovo soprogo tako sovražil, da je s skrivnim privoljenjem cesarja Ferdinandov pogreb spremenil v žaljivo kratko ceremonijo. Trupli so do Trsta pripeljali z bojno ladjo, do Dunaja pa s posebnim vlakom. Četudi bi na pogreb prišli mnogi tuji monarhi, je Alfred vsem poslal sporočila, da niso…

  • Soča ali Isonzo: Poitalijančevanje slovenskih krajev med prvo svetovno vojno

    Kdor se je kdaj peljal skozi italijanske kraje za mejo, je verjetno opazil, da mnogo krajevnih imen zveni nekam slovensko. Gradisca d’Isonzo, Cervignano, Gonars, Trivignano, Capriva, Jamiano in Palschisce. Verjetno mi ni treba na dolgo razlagati, da so to dolgo časa bili “slovenski” kraji. Z narekovaji tu operiram zato, ker Slovenije kot take ni bilo, je pa bila Avstro-Ogrska in tod so že od nekdaj živeli Slovenci. Po prvi svetovni vojni so kobariškemu čudežu navkljub Italijani dobili celotno Primorsko, a njihov apetit po slovenskem ozemlju ni bil nekaj spontanega. Italijanskim iredentistom se je po teh krajih kolcalo že sredine devetnajstega stoletja, ko so prišli na idejo, da imajo njihova kulturna manjšina pravico…

  • Prva svetovna vojna: Strahota granat in šrapnelov

    V Tedenskih slikah v začetku leta 1915 se je oglasil vojak, ki je pripovedoval: Nevojaki ne morejo imeti pojma, kako grozno učinkujejo na srce in duh leteče granate in šrapneli, te najstrašnejši novosti moderne vojne. Trpeli smo glad in žejo, prenašali smo mraz, ledeno burjo in brezkončno deževje, videli smo svoje tovariše umirati, videli cele kupe ubitih mož in v smrtnem boju drgetajočih in hropečih konj, srečavali smo za kolero obolele nesrečneže, ki so kričali, jokali, tulili in glasno molili, prestali smo brezkončne dni po strelskih vlažnih jarkih, a vse ni bilo nič v primeri z grozoto šrapnelov in granat. Proti njim je človek brez moči in obrambe. Najpogumnejše srce drhti kakor…

  • Ivan Lapanje: Kako sem bil ranjen

    Dne 30. sept. ob dveh popoldne smo odmarširali iz Tuzle in marširali do sedmih zvečer. Kraj, koder je šel naš marš, je bil močviren in hoja je bila naporna. Naslednjega dne, I. okt., pa smo korakali od pol osmih zjutraj do sedmih zvečer. Ker vojne kuhinje niso mogle toli hitro za nami, smo ostali ves dan brez gorke menaže. Jedli smo, kar smo nosili s seboj in kar smo našli ob potih. Prve dni smo srečavali vsak čas turške begunce. Povsod smo opažali velik strah in nepopisno bedo. Prenočišče smo si napravili v veličastnih pragozdih Konj planine, ki jo je krasno popisal slovenski pisatelj Podlimbarski. Ponoči smo dobili nekaj kave…

  • Črtice o Kobaridu: Osvoboditev Soške doline

    27. oktobra 1917 se je po “čudežu pri Kobaridu” končala Soška fronta in več kot dva milijona italijanskih vojakov (ter 400 tisoč civilistov) se je pognalo v beg v srce Italije. Tri dni prej se je namreč začela poslednja, dvanajsta bitka, ko so Avstrijci v deževni noči ob dveh zjutraj z vsemi močmi iz Bovške doline pritisnili proti jugu, da bi dokončno pregnali “laškega sovraga”. Med dvanajsto soško bitko so prvič uporabili izpopolnjeni “blitzkrieg”, ki se Nemcem na začetku vojne ni obnesel. Obe strani sta silovito obstreljevali ena drugo, uporabil pa se je tudi plin. V zadnjih dneh oktobra 1917 je v idilični dolini reke Soče izbruhnil pekel. Zadnji italijanski…

  • Gertrude Bell; ženska, ki je ustvarila moderni Irak

    1921, Konferenca v Kairu. Turški imperij je ravnokar razpadel in njegovo ozemlje je razkropljeno med števila neenotna in med seboj zelo različna plemena. Bližnji vzhod je na prostem trgu. Britanci izkoristijo razmere in skličejo konferenco, kjer načrtujejo na novo postaviti geopolitično podobo pokrajine. Med udeleženci so sami imenitni možje (Winston Churchill, T. E. Lawrence (Lawrence Arabski), Sir Percy Cox in mnogi drugi) ter ena sama ženska, Gertrude Margaret Lowthian Bell. In ne, tale drobna, stoična britanska aristokratinja ni tam, da streže čaj ali pa izvede standup, ampak ker je iz nič praktično lastnoročno osnovala Bližnji vzhod v obliki, v kateri v grobem obstaja še danes. Rojeni v razsvetljeni družini ob…

  • 40 angleških besed, ki so nastale med prvo svetovno vojno

    Jezik se neprestano razvija, kar je razvidno v naraščaju novih besed, ki ga vsako leto doživlja angleščina. Tudi tako velik dogodek kot je bila prva svetovna vojna gotovo vpliva na nastanek novih besed. V slovarjih najdemo mnogo besed, ki so se prvič pojavile med letoma 1914 in 1918. Seveda niso vse nastale zaradi Velike vojne, ogromno pa se jih je rodilo v krvavih rovih evropskih bojišč. Nove besede so kovali tako angleški kot tudi ameriški vojaki, ki so od lokalnega prebivalstva prevzeli ta in oni izraz in ga sčasoma udomačili. Spodnji seznam se ubada prav z omenjenimi besedami. 1914 Sam izraz “svetovna vojna” je bil prvič omenjen leta 1898 kot…