• Kaj je srečnost?

    Kaj je srečnost? Enako zapleteno vprašanje kot “Kaj je ljubezen?” Najprej moramo ločiti med srečnostjo in srečo. Sreča je usoda, naključje ali Fortuna. Srečo imate, če se za las izognete klavirju, ki pade z nebotičnika. Srečo imate, če zadenete na loteriji. Srečnost, po drugi strani, pa je dobrobit, stanje, ki so mu stari Grki rekli eudaimonia. Phillip Seymour Hoffman v videu zgoraj govori o srečnosti, ki se je je sam prenajedel. “Uživanje ni srečnost,” nas opozori in doda, da je vsak užitek pripeljal do skrajnosti, se ga prenasitil in ga tako uničil. Srečnost je biti tukaj in zdaj ter odsotnost tistega zoprnega občutka minljivosti in obžalovanj, je dejal letos preminuli…

  • Vaša depresija je lahko rezultat babičinega trpljenja

    Več kot stoletje naše obnašanje razlagamo z dualizmom narava-vzgoja, oziroma biologija-psihologija. Smo določene lastnosti podedovali (Darwin) ali pa je vsega kriva mati (Freud)? Mogoče oboje. Leta 1992 sta molekularni biolog Moshe Szyf in nevrobiolog Michael Meaney šla na pijačo v Madridu. Združil ju je skupni kolega, ki je takrat raziskoval vpliv materinske nepozornosti pri živalih, zanimal pa ga je vidik obeh kolegov. Znanstvenika sta se pogovarjala o novih odkritjih v genetiki, ki že od sedemdesetih let ve, da DNK potrebuje nekaj dodatnega, da ve, katere gene mora prekopirati. Ta dodatek je metilna skupina, ki celicam naroča, kateri geni so pomembni za njene beljakovine. Ker te skupine obstajajo ločeno od dvojne…

  • Je kolonizacija Marsa sploh mogoča?

    V našem Osončju je osem znanih planetov, a le Mars je potencialno primeren za kolonizacijo človeške vrste. S svojim površjem je veliko bolj prijazen kot prejšnja kandidatka, Luna, saj omogoča spreminjanje ekosistema. Ljudje nekako nameravamo sanirati Mars, da bo primeren za življenje. Kako pridemo tja? Pot do Marsa zahteva poleg tiste na Venero najmanj energije. S pomočjo Hohmannove transferne orbite (tisti trik, ko izstrelite raketo tako, da pride v orbito drugega nebesnega telesa, ta pa mu da nov zagon) zahteva potovanje do Rdečega planeta devet mesecev. Če znanosti uspe predelati ta trik, bo pot trajala celo manj: nekje do pol leta. Kaj manj bi bilo s trenutno stopnjo tehnologije nemogoče,…

  • Cepljenje: Kako strah pred njim oživlja bolezni

    Za večino ljudi so ošpice in oslovski kašelj zgodovina, saj so nas v rani mladosti nekajkrat cepili, mi pa smo lahko otroštvo preživeli brez večjih nevšečnosti. A v zadnjih letih se to počasi spreminja na slabše. Interaktivni zemljevid “think tanka” CFR kaže, da so se preprečljive bolezni v zadnjih letih vrnile, predvsem zaradi vedno glasnejših nasprotnikov obveznega cepljenja (tako v ZDA kot tudi pri nas). Od leta 2008 v CFR beležijo vse primere ošpic, mumpsa, rdečk, otroške paralize, oslovskega kašlja in drugih bolezni, ki jih človeštvo na srečo zna preprečiti. V ZDA je neverjetno veliko primerov oslovskega kašlja, medtem ko se Evropa znova bori z ošpicami in rdečkami. Leta 2012 je v…

  • F. Scott Fitzgerald: Kaj nas mora skrbeti?

    F. Scott Fitzgerald, avtor Velikega Gatsbija, je leta 1933 pismo svoji hčerki Frances zaključil s seznamom stvari, ki so vredne skrbi ter tistih, za katere naj ne izgublja spanca. Stvari, ki naj te skrbijo: Skrbi naj te pogum Skrbi naj te čistoča Skrbi naj te učinkovitost Skrbi naj te konjereja Stvari, ki naj te ne skrbijo: Naj te ne skrbi javno mnenje Naj te ne skrbijo lutke Naj te ne skrbi preteklost Naj te ne skrbi prihodnost Naj te ne skrbijo ljudje, ki te prehitevajo Naj te ne skrbi zmaga Naj te ne skrbi odraščanje Naj te ne skrbi poraz, razen, če si sama kriva Naj te ne skrbijo komarji…

  • Zakaj je v morju sol?

    Vsak pozna kakšno legendo o slanosti morja, vključno z neslano šalo o kitih in masturbiranju. A kaj o tem pravi znanost? Znanost pravi, da v morju sploh ni soli. Kako prosim? V morju so le raztopljene snovi, katerih usedline ustvarijo sol. V morski vodi so doslej našli 72 različnih elementov in možno je celo, da je v njej vsak naravni element našega planeta. Kakorkoli, največ je klorovih ionov (dobrih 53%) in natrija (slabih 31%), elementa, ki tvorita navadno sol. Ostali relativno pogosti elementi so magnezij (4%), žveplo (2,5%), kalcij (1%), in kalij (1%). Zaradi teh šestih elementov je voda slana. Povprečno je slanost vode 35o/oo, kar pomeni 35 delcev soli…