• Nikola Tesla je leta 1898 izumil brezpilotno letalo

    O dronih se neprestano govori, še posebej odkar so komercialne verzije na voljo praktično vsem. Z njimi se snema privlačne posnetke poroke ali pa se poroko z njimi konča. (Več o vojaških dronih si lahko preberete tukaj.) Prvi, ki je idejo vojaškega drona predstavil javnosti, je uradno Lee De Forest, ki je leta 1940 pisal o “robotskih bombnikih”. A kot je pred kratkim odkril tehnolog Matthew Schroyer, je bila ideja bojnega brezpilotnega letala predstavljena veliko prej: leta 1898, ko so se narodi sveta spet združili v miru in olimpijskih igrah. Izumitelj pa je bil wunderkind Nikola Tesla. Na Hrvaškem rojeni izumitelj ni bil tujec neverjetnim idejam in izumom, ki so za…

  • Susan Bennett: ženska, ki je Siri posodila glas

    Skoraj milijarda Zemljanov pozna Siri, “inteligentnega osebnega pomočnika”, ki uporabnika posluša in mu (bolj ali manj uspešno) ponudi odgovor v 17 jezikih. Trenuten glas v ameriški angleščini je glas Susan Bennett, ki je pred-nastavljeni asistent od iPhone 4S dalje. Bennett prihaja iz New Yorka in svoj glas ponuja že 42 let. Delala je za mnoge multinacionalke kot so Ford, Coca Cola, McDonald’s Goodyear in Visa. Siri je postala čisto po naključju, ko je že naročena igralka zbolela. Podjetje Scansoft je poleti 2005 namreč sestavljalo podatkovno bazo za “izgradnjo govora”. Bennett je snemala dober mesec po pet ur na dan in brala različne besede, stavke in odstavke, iz katerih so na podlagi glasov…

  • Britanci razvili prvo nevidno brezpilotno letalo Taranis

    Na trgu brezpilotnih letal, oziroma “trotov”, bolj ali manj kraljujejo ameriška podjetja, a z uspešnim letom nevidnega letala Taranis iz Velike Britanije se zna to kaj kmalu spremeniti. Kot pacifist sem verjetno malo preveč navdušen nad omenjeno tehnologijo, a dejstvo je, da bo ogromno dosežkov prej ali slej prišlo v civilno rabo. Kakorkoli, Taranis, ki je ime dobil po keltskem bogu groma, je 12-metrska zverina, ki tehta osem ton, doseže pa lahko nadzvočno hitrost. Prototip je Veliko Britanijo stal okrog 143 milijonov funtov (180 milijonov evrov). Pri projektu je sodelovalo 250 podjetij, med drugim tudi BAE Systems, Rolls-Royce, General Electric, QinetiQ in, seveda, ministrstvo za obrambo. Novost pri Taranisu je,…

  • 35 najbolj zanimivih zemljevidov

    Mnogi med geografijo trpijo, češ, da ni zanimiva. A zemljevidi so lahko sila privlačni in poučni. Kot kratkohlačnik sem v šolskem atlasu občudoval podrobne zemljevide velemest in si poskušal zapomniti čim več prestolnic. In če sem med geografijo preklinjal vrste kamnin, sem izredno užival ob zemljevidih. Zato sem zbral 35 zemljevidov, ki so zanimivi iz različnih razlogov: statistike, ki jo razkrivajo, zgodovine mest ali preprosto zaradi svoje lepote.  

  • 23 stvari, ki jih je znanost odkrila v maju 2014

    Svet znanosti je čudovit in razgiban, znanstveniki pa vsak dan odkrijejo fantastične nove stvari. Sem preveč navdušen nad znanostjo? Nikakor. Le v preteklem mesecu je znanost odkrila nešteto novih stvari, med drugim sledeče: Razvili so povsem delujoč hrustanec iz matičnih celic kostnega mozga Potrdili so obstoj novega super-težkega elementa 117 (Unuseptij) Razvili so “sončno” reaktivno gorivo iz zraka (ki ga bodo lahko proizvedli do 20 tisoč litrov dnevno) Razvili so “GPS” za DNK, ki pomaga najti prednike Stari Egipčani so za premikanje ogromnih kamnov za piramide uporabljali moker pesek Mikroorganizmi, ki potujejo z Zemlje na Mars, bi znali nekoč kolonizirati Rdeči planet Razvili so tiskano vezje, po vzoru človeških možganov NASA…

  • Nevtralnost spleta: internet mogoče ne bo nikoli več enak

    Nevtralnost spleta (oz. net neutrality) je zelo vroča tema v Združenih državah. Izraz pomeni enakopravnost vseh podatkov na spletu, oziroma nediskriminatorno raznašanje le-teh. Ameriški behemot Comcast se že dolgo bori za uvedbo t.i. dvotirnega spleta, kjer bi uporabniki “premium” paketov spletne vsebine dobivali z največjo možno hitrostjo, ostali pa malce počasneje. Po drugi strani bi morala podjetja, ki ponujajo vsebine, Comcastu in njemu podobnim podjetjem plačati ogromno denarja, če bi hoteli, da njihovi podatki do končnega uporabnika pridejo nemoteno in hitro. Zadeva je ena redkih, o kateri se strinajo tako navadni državljani kot tudi premožne multinacionalke. Koncept je pravzaprav star že dobri dve stoletji, ko je Almon Brown Strowger izumil…

  • Kako uporabljati Spotify v Sloveniji?

    Spotify je čudovita spletna storitev s Švedske, ki že od leta 2008 omogoča brezplačno poslušanje več kot 20 milijonov pesmi (z občasnimi oglasi, če ne naročite “premium” paketa). Storitev je sicer na voljo v 60 državah, a to ne pomeni, da je ne moremo uporabljati znotraj naših meja. Kako torej poslušati Spotify v Sloveniji? Obstajata dva načina uporabe: na spletu in preko aplikacije. Poglejmo si, kako do obeh. Spotify na spletu 1. Svojemu brskalniku dodajte ProxMate, ki bo Spotify prepričal, da ste ga obiskali iz Združenih držav Amerike. ProxMate vam odpre tudi dostop do drugih storitev, kot so Hulu, Pandora, Vevo, itd. 2. Prijavite se s svojim Facebook računom (ali pa…

  • Kako robot na Marsu vidi Zemljo in Luno?

    Kot majceni zvezdi, pravzaprav. Nasin robot Curiosity je svojo kamero uperil proti nam in nam pokazal, kako neznatni smo z Rdečega planeta. (O neznatnosti več tukaj, mimogrede.) Zemlja, kot jo vidi t.i. Mastcam na robotu, je najsvetlejše nebesno telo in če sliko povečamo, lepo vidimo tudi Luno. (Veste kako na Luno s prepogibanjem papirja?) NASA pravi, da je sta Zemlja in Luna vidni s prostim očesom, lepotici pa lahko vidite spodaj.   Vir: NASA  

  • Kako starim staršem razložiti Bitcoin?

    Bitcoin je digitalna valuta, ki se je pojavila leta 2009, najraje pa ji rečejo kripto-valuta, ker so transakcije šifrirane in varnejše od tradicionalnega poslovanja z denarjem. Mladim se približno sanja, kaj je trik te čudne valute, a kako razložiti babici ali dedku, kaj točno Bitcoin je in kaj lahko z njim počnejo? S pomočjo spodnje infografike.

  • Je kolonizacija Marsa sploh mogoča?

      V našem Osončju je osem znanih planetov, a le Mars je potencialno primeren za kolonizacijo človeške vrste. S svojim površjem je veliko bolj prijazen kot prejšnja kandidatka, Luna, saj omogoča spreminjanje ekosistema. Ljudje nekako nameravamo sanirati Mars, da bo primeren za življenje. Kako pridemo tja? Pot do Marsa zahteva poleg tiste na Venero najmanj energije. S pomočjo Hohmannove transferne orbite (tisti trik, ko izstrelite raketo tako, da pride v orbito drugega nebesnega telesa, ta pa mu da nov zagon) zahteva potovanje do Rdečega planeta devet mesecev. Če znanosti uspe predelati ta trik, bo pot trajala celo manj: nekje do pol leta. Kaj manj bi bilo s trenutno stopnjo tehnologije…