• Nezemljani se niso oglasili, ker so vsi mrtvi

    Smo sami v vesolju? Ne bi smeli biti, glede na to, da je vesolje polno sestavin za življenje in da je okrog vsake zvezde cel kup planetov, na katerih bi statistično gledano moralo obstajati življenje. Tu naletimo na Fermijev paradoks. Ta pravi točno to: možnosti, da obstaja tam zunaj vsaj en planet, na katerem je življenje, so astronomsko velike. A kljub temu nimamo niti enega dokaza, da je to res. Znanost se ob nasprotovanju verjetnosti in odsotnosti dokazov praska po glavi in išče odgovore. Dotlej smo imeli deset teorij. A obstaja še ena teorija, ki sta jo pred kratkim predstavila avstralska astrobiologa Aditja Chopra in Charley Lineweaver. Teorija je podobna…

  • Kepler-186f: naseljiv planet, velik kot Zemlja

    NASA je sporočila, da je njihov vesoljski teleskop Kepler odkril prvi planet Zemljine velikosti, ki okrog svoje zvezde kroži v “zlatolaskinem pasu”, torej na čisto pravi razdalji, da voda na površju ne izpari ali zamrzne. Znanost že nekaj časa predvideva, da okrog vsake zvezde v vesolju krožijo planeti in mnogo teh planetov se nahaja v omenjenem pasu – kar pomeni, da je na njih po vsej verjetnosti življenje. In to statistično gotovost so že večkrat dokazali, saj so okrog mnogih zvezd našli naseljive planete – a doslej so ti bili vsaj 40 odstotkov večji kot Zemlja. Kepler-186, kot so poimenovali novo odkriti planet, pa je po velikosti skoraj identičen našemu planetu.…

  • Kako postaneš astronavt?

    Skoraj vsak otrok, ki ga vprašaš, kaj bi rad bil, ko bo velik, odgovori, da bi rad bil astronavt. Kar ni čudno, saj je to najbolj ekskluziven poklic na svetu (če ne štejemo papeža), ki ti omogoča letenje z raketami in ogled Zemlje od zgoraj. Slednje je še bolj ekskluzivno doživetje kot papeževanje. A kako težko je postati astronavt? Kdo je lahko astronavt, kaj počne in kako sploh to postaneš? Mnogi ob omembi astronavta pomislijo na frajerje iz Nase, a ker moraš za delo pri Nasi biti ameriški državljan, je to za večino nas to nedosegljiv cilj. A na srečo ima Evropa svojo vesoljsko agencijo: ESA. Kdo je lahko astronavt?…

  • CIA: “Vsi tisti NLP-ji smo bili mi”

    Neznani leteči predmeti že dolgo burijo domišljijo ljudi. Smo sami v vesolju? Če nismo, so nas vesoljci že obiskali? Že rimski zgodovinar Livij je leta 214 pr.n.št. poročal o pojavu fantomskih ladij, ki so svetile na nebu. (vir) V naslednjih stoletjih so njegovi rojaki videli še nekaj NLP-jev, sredi aprila 1561 pa so na Nurembergom opazili rdeče, črne, oranžne in modre diske in krogle, ki se streljale. (vir) Čudne nebesne pojave so opazili tudi kasneje, a najbolj živahno je bilo v Ameriki med letoma 1965 in 1979. Videvali so leteče krožnike, ljudi so ugrabljali in jih uporabljali v sumljivih medicinskih poskusih, enega od nezemljanov so celo sestrelili in ga skrili…

  • Zakaj ne gremo spet na Luno?

    Zdaj, ko smo bolj ali manj pozabili na morebitne zarote, da je bil pristanek na Luni 20. julija 1969 posnet v hollywoodskem studiu, se včasih kdo še vedno vpraša, zakaj ne gremo nazaj? Če smo lahko poslali tri ljudi tja gor pred 45 leti in to s tehnologijo, slabšo od današnjih pametnih telefonov – zakaj tega ne storimo še enkrat? Letos mineva deset let odkar je NASA zarisala novo vizijo za naš naravni satelit. Do leta 2020 spet na Luno V svojem govoru leta 2004 je takratni ameriški predsednik George W. Bush dejal, da se bo NASA v naslednjih dveh desetletjih znova osredotočila na Luno, s čimer si bo zagotovila…

  • Rosetta: Pojoči komet 67P

    Rosetta in njen pomočnik Philae sta trenutno najbolj popularna robota v vesolju. 12. novembra 2014 je slednji uspešno pristal na površju kometa 67P, o čemer sem pisal tu. Odtlej bomo gotovo slišali ogromno zanimivih odkritij na kometu, a trenutno je najbolj zanimivo nekaj, kar je Rosetta zaznala že avgusta, ko se je ustalila v krožnici na višini 100 kilometrov. To, kar slišite, znanstveniki ljubkovalno imenujejo “kometova pesem”. Gre za zvok, ki ga je eden od Rosettinih senzorjev, ki zaznava plazmo v okolju kometa. Plazma je, mimogrede, četrto agregatno stanje, oziroma električno prevoden plin, ki lahko prenaša magnetna polja in električni tok. Naprave beležijo interakcijo med kometom in sončnim vetrom, ki…

  • Rosetta & Philae: Vse, kar morate vedeti

    Kaj se dogaja? 12. november 2014 se je zapisal v zgodovino zaradi uspešnega pristanka sonde Philae na kometu 67/P. Rosetto so v vesolje izstrelili leta 2004, zadnjih deset let pa je vesoljsko plovilo izkoriščalo težnosti planetov in sonca, da se je zalučala daleč, daleč stran – natančneje 450 milijonov kilometrov. Skupno je Rosetta prepotovala skoraj 6,5 milijard kilometrov, danes, 12. novembra, pa je Rosetta, ki je od avgusta krožila okrog kometa, končno na površje spustila sondo Philae. Tu boste izvedeli vse, kar morate vedeti o robotih, kometu in misiji. Kakšen je komet? Komet, ki je trenutno v središču svetovne pozornosti, se imenuje komet Churyumov-Gerasimenko, s kratico bolj znan kot komet 67P/C-G.…

  • Predsedniški govor, če pristanek na Luni ne bi uspel

    Ko se je zgodovinski podvig pristanka na Luni julija 1969 izkazal za uspešnega, si je takratni ameriški predsednik, Richard Nixon, gotovo oddahnil, saj mu ni bilo treba pred kamerami prebrati žalostnega govora, temveč zmagoslavnega. Leta 1999 je v javnost prišel govor, ki je bil napisan vnaprej, v primeru, da misija na Luno spodleti. Poleg govora so bila še navodila, kako vdovam izreči sožalje in zjutraj ljudem širom sveta sporočiti, kaj se je zgodilo. Prevod se glasi: Usoda je hotela, da možje, ki so šli raziskovat luno v miru, ostanejo na luni in tam počivajo v miru. Pogumna možakarja, Neil Armstrong in Edwin Aldrin, vesta, da ni upanja za njuno vrnitev.…

  • 26 zgodovinskih fotografij: pristanek na Luni pred 45 leti

    Pred natanko 45 leti, 16. julija 1969, so trije Američani, Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin, pristali na Luni. Ta dogodek je eden najpomembnejših človekovih dosežkov v vsej zgodovini, saj je človeška noga prvič stopila na zunajzemeljska tla. Najmogočnejša in najmočnejša raketa v zgodovini, Saturn V, je malce čez pol dve popoldne trojico ponesla v neznano z izstrelišča na Floridi. Štiri dni kasneje so pristali na Zemljinem satelitu, osem dni po izstrelitvi pa so srečno pristali v Tihem oceanu. Spodaj je zbranih 26 Nasinih fotografij neizmerne zgodovinske vrednosti. Vir: The Atlantic | NASA