• Nezemljani se niso oglasili, ker so vsi mrtvi

    Smo sami v vesolju? Ne bi smeli biti, glede na to, da je vesolje polno sestavin za življenje in da je okrog vsake zvezde cel kup planetov, na katerih bi statistično gledano moralo obstajati življenje. Tu naletimo na Fermijev paradoks. Ta pravi točno to: možnosti, da obstaja tam zunaj vsaj en planet, na katerem je življenje, so astronomsko velike. A kljub temu nimamo niti enega dokaza, da je to res. Znanost se ob nasprotovanju verjetnosti in odsotnosti dokazov praska po glavi in išče odgovore. Dotlej smo imeli deset teorij. A obstaja še ena teorija, ki sta jo pred kratkim predstavila avstralska astrobiologa Aditja Chopra in Charley Lineweaver. Teorija je podobna…

  • Kako postaneš astronavt?

    Skoraj vsak otrok, ki ga vprašaš, kaj bi rad bil, ko bo velik, odgovori, da bi rad bil astronavt. Kar ni čudno, saj je to najbolj ekskluziven poklic na svetu (če ne štejemo papeža), ki ti omogoča letenje z raketami in ogled Zemlje od zgoraj. Slednje je še bolj ekskluzivno doživetje kot papeževanje. A kako težko je postati astronavt? Kdo je lahko astronavt, kaj počne in kako sploh to postaneš? Mnogi ob omembi astronavta pomislijo na frajerje iz Nase, a ker moraš za delo pri Nasi biti ameriški državljan, je to za večino nas to nedosegljiv cilj. A na srečo ima Evropa svojo vesoljsko agencijo: ESA. Kdo je lahko astronavt?…

  • CIA: “Vsi tisti NLP-ji smo bili mi”

    Neznani leteči predmeti že dolgo burijo domišljijo ljudi. Smo sami v vesolju? Če nismo, so nas vesoljci že obiskali? Že rimski zgodovinar Livij je leta 214 pr.n.št. poročal o pojavu fantomskih ladij, ki so svetile na nebu. (vir) V naslednjih stoletjih so njegovi rojaki videli še nekaj NLP-jev, sredi aprila 1561 pa so na Nurembergom opazili rdeče, črne, oranžne in modre diske in krogle, ki se streljale. (vir) Čudne nebesne pojave so opazili tudi kasneje, a najbolj živahno je bilo v Ameriki med letoma 1965 in 1979. Videvali so leteče krožnike, ljudi so ugrabljali in jih uporabljali v sumljivih medicinskih poskusih, enega od nezemljanov so celo sestrelili in ga skrili…

  • Zakaj ne gremo spet na Luno?

    Zdaj, ko smo bolj ali manj pozabili na morebitne zarote, da je bil pristanek na Luni 20. julija 1969 posnet v hollywoodskem studiu, se včasih kdo še vedno vpraša, zakaj ne gremo nazaj? Če smo lahko poslali tri ljudi tja gor pred 45 leti in to s tehnologijo, slabšo od današnjih pametnih telefonov – zakaj tega ne storimo še enkrat? Letos mineva deset let odkar je NASA zarisala novo vizijo za naš naravni satelit. Do leta 2020 spet na Luno V svojem govoru leta 2004 je takratni ameriški predsednik George W. Bush dejal, da se bo NASA v naslednjih dveh desetletjih znova osredotočila na Luno, s čimer si bo zagotovila…

  • Predsedniški govor, če pristanek na Luni ne bi uspel

    Ko se je zgodovinski podvig pristanka na Luni julija 1969 izkazal za uspešnega, si je takratni ameriški predsednik, Richard Nixon, gotovo oddahnil, saj mu ni bilo treba pred kamerami prebrati žalostnega govora, temveč zmagoslavnega. Leta 1999 je v javnost prišel govor, ki je bil napisan vnaprej, v primeru, da misija na Luno spodleti. Poleg govora so bila še navodila, kako vdovam izreči sožalje in zjutraj ljudem širom sveta sporočiti, kaj se je zgodilo. Prevod se glasi: Usoda je hotela, da možje, ki so šli raziskovat luno v miru, ostanejo na luni in tam počivajo v miru. Pogumna možakarja, Neil Armstrong in Edwin Aldrin, vesta, da ni upanja za njuno vrnitev.…

  • 26 zgodovinskih fotografij: pristanek na Luni pred 45 leti

    Pred natanko 45 leti, 16. julija 1969, so trije Američani, Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin, pristali na Luni. Ta dogodek je eden najpomembnejših človekovih dosežkov v vsej zgodovini, saj je človeška noga prvič stopila na zunajzemeljska tla. Najmogočnejša in najmočnejša raketa v zgodovini, Saturn V, je malce čez pol dve popoldne trojico ponesla v neznano z izstrelišča na Floridi. Štiri dni kasneje so pristali na Zemljinem satelitu, osem dni po izstrelitvi pa so srečno pristali v Tihem oceanu. Spodaj je zbranih 26 Nasinih fotografij neizmerne zgodovinske vrednosti. Vir: The Atlantic | NASA

  • Je kolonizacija Marsa sploh mogoča?

    V našem Osončju je osem znanih planetov, a le Mars je potencialno primeren za kolonizacijo človeške vrste. S svojim površjem je veliko bolj prijazen kot prejšnja kandidatka, Luna, saj omogoča spreminjanje ekosistema. Ljudje nekako nameravamo sanirati Mars, da bo primeren za življenje. Kako pridemo tja? Pot do Marsa zahteva poleg tiste na Venero najmanj energije. S pomočjo Hohmannove transferne orbite (tisti trik, ko izstrelite raketo tako, da pride v orbito drugega nebesnega telesa, ta pa mu da nov zagon) zahteva potovanje do Rdečega planeta devet mesecev. Če znanosti uspe predelati ta trik, bo pot trajala celo manj: nekje do pol leta. Kaj manj bi bilo s trenutno stopnjo tehnologije nemogoče,…

  • NASA: 29 najboljših fotografij leta 2013

    NASA je za moje pojme ena najpomembnejših organizacij na svetu, saj raziskuje nekaj, kar me blazno zanima: vesolje. Poslali so človeka na Luno, nad nas obesili na tisoče satelitov, ki vztrajno fotografirajo in merijo naš ljubi planet, nato pa so z drugimi državami v orbito postavili Mednarodno vesoljsko postajo, ki je verjetno eden najbolj kul izumov človeštva. Očitno sem se tudi sam lotil zbiranja vsega, kar se je letos zgodilo in spodobi se, da se pokaže najlepše in najbolj fascinantne fotografije, ki jih je letos naredila vesoljska agencija čez lužo. Za navigacijo uporabite spodnje številke strani.