Mediji,  Terorizem,  Vojna,  Zdravje,  Zeitgeist,  Znanost

Bi ebola lahko bila biološko orožje?

Zadnje mesece svet trepeta predvsem pred dvema grožnjama: ebolo in ISIS. Mnogi se zato sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi se ti dve grožnji združili; natančneje v obliki biološkega orožja, ki bi ga ISIS uporabila proti svojim sovražnikom (torej praktično vsem). Doslej se je govorilo o antraksu, botulinu ali ricinu, o eboli kot orožju pa se je bolj redko govorilo. Pa je to sploh izvedljivo?

Novinar pravi, da je…

Marc Thiessen, novinar The Washington Post, ki je konec oktobra strašil z ebolo in ISIS
Marc Thiessen, novinar The Washington Post, ki je konec oktobra strašil z ebolo in ISIS

20. oktobra je The Washington Post objavil članek, v katerem Marc Thiessen, avtor članka, trdi, da bi teroristične skupine kot je ISIS zlahka virus ebole uporabila kot orožje. Nanaša se na vajo, oziroma simulacijo, ki so jo Američani izvedli junija 2001, imenovali pa so jo Dark Winter. V njej si predstavljajo scenarij, kjer teroristi kot orožje uporabijo črne koze. V prvih nekaj dneh je okuženih tisoč ljudi, umre pa jih tretjina. Ameriška vlada uvede stroge ukrepe in razglasi obsedno stanje, v kateri veljajo vojni zakoni. Po štirinajstih dneh po scenariju zboli že 16 tisoč Američanov, umre pa jih tisoč. Zaprte so vse meje, borza ne trguje, leti po vsem svetu so prizemljeni. Povsod izbruhnejo izgredi in ropanje. V enem mesecu je mrtvih vsaj 10 tisoč ljudi, stanje pa je postapokaliptično. A črne koze je težko dobiti, pripomni Thiessen. Za razliko od ebole, ki je je trenutno preveč.

Teroristi bi se v duhu samomorilskih “mučenikov” okužili in v treh tednih, kolikor je inkubacijska doba virusa, nekako prispeli v Ameriko. Nato bi se okuženi ekstremist razstrelil v nabito polnem trgovskem centru in s tem okužil vse tiste, ki jih ne bi ubila bomba. Lahko pa bi teroristi virus širili bolj tiho. Citiram:

Teroristi bi lahko zbirali primerke z okuženih trupel in jih nato nanašali na kljuke, ograje ali pladnje na potniških letalih. Ebola bi se tako začela širiti še preden bi oblasti ugotovile, da se je napad z biološkim orožjem sploh zgodil.

Nato avtor doda, da je Amerika v prej omenjeni simulaciji imela več kot 12 milijonov enot cepiva proti črnim kozam, proti eboli pa tega sploh ni. Če teroristom uspe spremeniti ebolo v orožje, zaključi Thiessen, se Ameriki (in svetu) obeta scenarij Temne zime. (The Washington Post)

…analitik pa pravi, da to ni mogoče

ISIS in ebola sta sila nemogoč par
ISIS in ebola sta sila nemogoč par

Marc Thiessen je kolumnist, ki je pisal govore za Georga Busha mlajšega in njegovega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda. Večina njegovih kolumen za The Washington Post je napadov na Obamo, izpostavljanje njegovih napak ter hvaljenje prejšnjega predsednika. Ni strokovnjak ne za bolezni ne za geopolitiko. Zato se moramo oddaljiti od njegovega senzacionalističnega špekuliranja in za mnenje povprašati strokovnjake.

Združenje ameriških znanstvenikov poudari, da bi bila ebola učinkovito orožje, saj je stabilna, prenosljiva in smrtonosna, a da še nikomur ni uspelo virusa uporabiti kot orožje. (FAS) Poleg tega pa strokovnjak za terorizem in državno varnost, Scott Stewart, ki trenutno dela v obveščevalnem podjetju Stratfor, dodaja, da tudi trenutni izbruh ni delo zlobnih teroristov, temveč gre za običajen izvor, če že ne za običajno širjenje. Če bi tako imenovali Islamski državi po nekem scenariju uspelo dobiti vzorec ebole in ga uporabiti kot orožje, pa bi ga uporabili na drugi tarči in ne na manjši vasici v Gvineji. Razčistili smo torej, da doslej ebola še ni bila uporabljena kot orožje. Kaj pa v prihodnosti?

ISIS bi brez dvoma uporabila biološko orožje, če bi ga imela in znala uporabiti, saj od vedno stavijo na psihološki vpliv svojih napadov – bolj kot na dejansko gmotno škodo in žrtve. Med letoma 2006 in 2007 je Al Kaida v Iraku (predhodnica ISIS) uporabila klor, a so bombe v avtomobilih ubile več ljudi kot sama kemikalija, zato so tovrstno obliko vojskovanja opustili. Težava torej ni v moralnih pomislekih islamskih skrajnežev, temveč je zagata povsem tehnične narave.

Ne glede na to, kaj mediji trdijo (kot na primer senzacionalistični Thiessen), biološko orožje je težko dobiti v roke, težko ga je učinkovito uporabiti in zelo redko pride do številnih žrtev, kot je to v navadi z drugim orožjem za množično uničevanje. Ebolo je hotel uporabiti že japonski morilski kult Aum Shinrikyo in v Afriko poslal posebno skupino pod pretvezo, da so zdravniška ekipa. Virusa jim ni uspelo dobiti, a tudi, če bi ga, bi ga bilo skrajno težko pripeljati nazaj na Japonsko. Kot rečeno, ebola je stabilna, a le v telesu. Na prostem preživi le nekaj ur in še to le v telesni tekočini. Nato bi imeli težave z množično izdelavo virusa. V zloglasnem napadu na tokijski podzemni je pet članov kulta razpršilo vsega skupaj 4,5 litra sarina. V idealnih pogojih zgolj ena kapljica umori odraslega človeka, skupini pa na srečo ni uspel napad epskih razsežnosti, saj je umrlo 13 ljudi – veliko manj, kot so načrtovali.

Poleg tega bi se teroristi že zdavnaj okužili z ebolo, medtem, ko bi izdelovali orožje. To se je zgodilo celo raziskovalcem, ki so virus raziskovali v najnaprednejših laboratorijih. Četudi je imel kult veliko število strokovnjakov in zmogljiv laboratorij, se z ebolo ne bi mogli igrati. In če smo že omenili njihove znanstvenike in tehnične zmogljivosti, lahko omenimo, da ISIS tega še zdaleč nima. Poleg tega ISIS nima takšne svobode gibanja kot so ga imeli verski blazneži v Tokiu, saj vsak njihov gib spremljajo vse večje svetovne obveščevalne agencije. Medtem ko ISIS uporablja klor na bojišču, pa bi z biološkim orožjem težje napadla evropsko ali ameriško mesto.

Ebola ni idealno orožje

Medtem ko sarin brž seje smrt, strah in trepet, pa je ebola počasna. Okuženi simptomov ne kažejo vsaj osem dni, pogosto pa virus v telesu miruje tudi do treh tednov. Gripa se, po drugi strani, hitreje širi in hitreje učinkuje. Napad z ebolo bi bil torej počasnejši, oblasti pa bi okužene prej odkrile in osamile. Poleg tega mora virus preiti iz telesne tekočine gostitelja v telesno tekočino “tarče”. To, kar je predlagal Thiessen v svojem članku, bi torej ne bi bilo tako učinkovito. Virus, ki bi ga v gnečo ponesla eksplozija telesnih delov okuženega terorista, bi moral premagati tudi kožo. Ureznine, dihala ali oči, torej. Ebola se namreč ne prenaša po zraku, kar smo slišali že mnogokrat. Poleg tega je ebola sila občutljiva na svetlobo, uniči pa jo že boljše razkužilo. In spomnimo se, ebolo lahko širi le tisti, ki že kaže simptome. In ko se to zgodi, je nadebudni terorist prešibek, da bi izvedel svojo samomorilsko nalogo, ki jo opisuje novinar. A četudi bi imel dovolj moči, bi eksplozija virus povsem uničila.

Kdor se torej boji, da ga bo pokopala teroristična ebola, naj se pri priči pomiri.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.