Jezik

Etimološko gledano so geni povsod

Geni so tiste drobne zadeve, ki določajo, kakšni smo. Beseda gen izvira iz latinske besede genus (ta pa iz grške genos), ki pomeni rojstvo, oziroma izvor.

Genetika je naslednja beseda s tem korenom in pomeni vedo, ki se ukvarja z geni. Ta je najbolj očitna. Prav tako generacija, ki prihaja iz infinitiva genero (ustvariti), ta pa je naravnost iz genusa. Malo manj očitna je beseda general in zdaj, ko vemo, da ima iste korenine, je genocidki ga ponavadi ukažejo prav generali, ironičen izraz, saj bi etimološko pomenil samomor.

V angleščini beseda generous pomeni radodaren, korenine pa si deli z doslej naštetimi besedami. Sprva je beseda nosila pomen “well-born”, kar pomeni “rojen v bogato družino”. Svojčas so sklepali, da so bogati ljudje bolj radodarni kot reveži, zato je beseda dobila še današnji pomen. Tudi gentleman prihaja iz teh okoliščin.

Tudi gender (spol), geneza (nastajanje) in genitiv (rodilnik) so vsi povezani z rojstvom in izvorom.

A najbolj zanimiva je stvar, ki jo dihamo: zrak. Beseda sicer prihaja iz staroslovanske besede zorkъ, air pa iz grške besede aer, ki pomeni veter. A zrak je sestavljen večinoma iz kisika, dušika, vodika in argona.

Kisiku so nekaj časa rekli “gorljiv zrak”, ker pospešuje gorenje, a se izraz ni prijel, zato so mu rekli oxygen. Dobesedno bi ga lahko prevedli v kisotvor, a smo ga na srečo poimenovali z lepšim izrazom, kis-ikom. Prvi, ki je izraz predlagal, je bil francoski kemik Lavoisier, ki je uporabil grško besedo oxus (oster) in genos, nanašal pa se je na kisikovo vlogo pri nastajanju kislin. Tudi poimenovanje dušika in vodika je zvesto etimologiji. Dušik je pogasil tisto, kar je kisik prižgal, proizvaja pa soliter (oziroma nitre). Nitrogen je torej tisto, kar proizvaja nitre, pri nas pa tisto, kar duši. Vodik verjetno ni treba posebej razlagati, saj je njegov oče hydrogen, opraviti pa ima z vodo. Omenili smo tudi argon, ki pa ne proizvaja ničesar. Zato je dobil tudi primerno ime, saj argon v grščini pomeni len.

 

Foto: Jasmin Ros

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.