Kultura,  Politika,  Religija,  Terorizem,  Vojna,  Zeitgeist

Kaj je Boko Haram in kaj hoče?

Boko Haram dobesedno pomeni “zahodnjaška izobrazba je greh” in je popularno ime za skrajno islamistično organizacijo, ki deluje na severovzhodu Nigerije, na severu Kameruna in v Nigru. Njihovo uradno ime je Kongregacija ljudi tradicije za spreobračanje in džihad. Ustanovljena je bila leta 2002, njihov cilj pa je ustanovitev “čiste” islamske države, kateri vlada šeriatsko pravo. Torej nekaj zelo podobnega kalifatu, ki ga hoče v Iraku ustanoviti ISIS.

Boko Haram je znan po napadanju cerkva, šol in policijskih postaj, ugrabljanju zahodnjaških turistov in pobijanju muslimanov, ki kritizirajo organizacijo. Med letoma 2002 in 2013 je Boko Haram pomoril več kot 10 tisoč ljudi, nigerijski predsednik Goodluck Jonathan pa je maja 2014 trdil, da je žrtev pravzaprav 12 tisoč, osem tisoč pa je pohabljenih.

Boko Haram | YouTube
Boko Haram | YouTube

Njihova ideologija je skrajno islamistična, proti-zahodnjaška, uperjena proti kristjanom in izobraževanju. Njihova tesna zaveznika sta AQIM (del Alkajde, ki hoče Alžirijo spremeniti v islamistično državo) in Ansaru (podružnica Boko Harama). Njihovi najhujši napadi so se zgodili letos, ko so v vasi Gamboru Ngala pobili več kot 300 ljudi, v Izge Rani 90 in v Abuji 88, ko so razstrelili avtobus. [1][2][3]

Boko Haram je večinoma sestavljen iz salafistov, sekte sunitskih muslimanov, ki se identificirajo z zgodnjimi muslimani, torej tistimi “bliže Mohamedu”. Največ salafistov je v Katarju, Emiratih in Savdski Arabiji, njihovo tolmačenje Korana pa je dobesedno in puritansko. Poudariti je treba, da niso vsi salafisti teroristi in da so (tako kot pri večini islama) skrajneži v manjšini. Salafisti trdijo, da so del sunitov, slednji pa se od njih najraje oddaljijo in jih označijo za skrajneže, ki z ortodoksno vero nimajo veliko veze.

Vas zanima, kakšna je razlika med suniti in šiiti?

Zahod se je za hip osredotočil na Boko Haram sredi aprila 2014, ko so skrajneži v mestu Chibok ugrabili 276 šolark in na spletu objavili posnetek, da bodo vse prodali. Trenutno je še vedno pogrešanih 219 deklet, zahod pa je pozornost usmeril drugam. Boko Haram šole napada že od leta 2010 in od takrat so člani ubili že na stotine učencev. Piarovec organizacije je napovedal, da se bodo napadi in ugrabitve nadaljevale, dokler se bo država vmešavala v tradicionalen islamski način poučevanja. Kar pomeni, da ženske izobrazbe niso deležne. Zaradi napadov več kot 10 tisoč otrok v Nigeriji ne more v šolo, Boko Haram pa učenke ugrablja predvsem zato, ker meni, da ne smejo biti izobražene in jih zato raje na črnem trgu prodaja za kuharice in spolne sužnje. [4]

Šolarke, ki jih je ugrabil Boko Haram | Twitter
Šolarke, ki jih je ugrabil Boko Haram | Twitter

Nigerija

Nigerija je ogromna država na zahodu Afrike, ki meri za 45 Slovenij, oziroma toliko kot Francija in Nemčija skupaj. Po številu prebivalstva je na sedmem mestu in ima 30 milijonov ljudi več kot Rusija. (ZN ocenjujejo, da bo do leta 2050 na tretjem mestu.) Država je izredno bogata z nafto, v Afriki pa se lahko baha z najbolj razvitim gospodarstvom. Polovica prebivalstva je krščanske, polovica pa muslimanske veroizpovedi. Prvi živijo večinoma na južnem delu, medtem ko slednji živijo na severu.

Nigerija je kljub naravnim bogastvom država s hudimi težavami in tako strokovnjaki kot domačini za to krivijo slabo vlado. Nigeriji so slabo vladali že Angleži, ki so jo okupirali v 19. stoletju in postavili umetne meje. Leta 1960 se je Nigerija osamosvojila, po šestih letih relativnega miru pa je padla v kaos vojaških prevratov, nasilja in državljanske vojne. Šele leta 2011 so imeli prve demokratične volitve, a ker je država ena izmed najbolj okuženih s korupcijo in medverskimi delitvami, je idealen ekosistem za skrajneže in teroriste. Če dodamo še bajne naftne zaloge, dobimo še eno deželo, ki trpi za “prekletstvom nafte”.

Nigerija | Wikimedia
Nigerija | Wikimedia

Obstaja nekaj razlogov, zakaj je Nigerija v takšnih težavah, kljub naravnim dobrinam. Ko so Britanci zapustili kolonijo, so jo pustili izčrpano in izkoriščeno. Umetne meje so etnične in verske spore še okrepile, različne skupine pa so se sprle za oblast. Naftno bogastvo prav tako seje sovraštvo, saj nasprotujoče si skupine obtožujejo ena drugo, da zaradi nafte bolje živijo. Poleg tega se islamski skrajneži množijo po vsem svetu in kot že rečeno, je Nigerija idealen kraj zanje. Zadnji legitimen razlog za težave pa je vedno večji prepad med bogatimi in revnimi. Najvišji sloj dobro služi in lepo živi, večina Nigerijcev pa živi na ali pod pragom revščine.

Muslimani vs kristjani

Nigerija ni edina afriška dežela, kjer se spori med dvema religijama pogosto sprevrže v prelivanje krvi (spomnimo se na Srednjeafriško republiko). Kot že rečeno, si krščanstvo in islam delita vsaka pol prebivalcev in roko na srce, ko pride do konfliktov, glavni razlog ni teologija, ampak dobri stari dolar.

Že odkar se je Nigerija leta ’60 osamosvojila, se manjše skupine, ki jim ne uspe sestaviti neke večine, med seboj tolčejo za nadzor nad naravnimi dobrinami. Ravno britanski kolonializem je Nigerijce razdelil glede na genetiko in veroizpoved in prebivalce zdrobil na toliko manjših skupin, da je težko najti skupni jezik. Vsako pleme hoče prestol, vsaka ločina hoče prevladati. Prvi predsednik je bil iz plemena Igbo in ostala plemena so menila, da jih bo zapostavil ali izobčil, zato vlada ni imela veliko podpore. Leta 1966 se je zgodil prvi izmed neštetih vojaških udarov in ko so začeli pobijati člane predsednikovega plemena, so se Igbi hoteli od države ločiti. V treh letih državljanske vojne je umrlo od milijona do treh milijonov Nigerijcev.

Konflikti in vojne se torej ne dogajajo zaradi nesporazumov glede bogov, temveč glede vladanja in denarja. A ljudje se konec koncev identificirajo glede na svojo veroizpoved. V Nigeriji je privzeto, da krščanski jug in muslimanski sever ne bosta sodelovala. Prepad je tako velik, da so se dogovorili (vsaj nekaj), da se bodo predsedniki menjali glede na religijo. En mandat kristjan, drugi mandat musliman, in tako dalje. Tako je že od leta 1999.

Boko Haram

Islamski ekstremisti potemtakem niso nastali iz verskih konfliktov, četudi svoja gibanja temeljijo na veroizpovedi. Boko Haram hoče v celotni Nigeriji uveljaviti šeriatsko pravo in skrajno tolmačenje Korana. A njihov boj je utemeljen na občutku marginalizacije, ki naj bi jo trpeli muslimani na severu. Vsak drugi predsednik je bil, kot smo ugotovili, druge veroizpovedi in do leta 2010 je vladal muslimanski Yar’Adua. A tistega leta je umrl in nasledil ga je krščanski Goodluck Jonathan, ki pa je leta 2011 kandidiral za ponovno izvolitev in tudi zmagal. Muslimani so se počutili ogoljufane, še posebej zato, ker je muslimanski sever veliko bolj reven kot krščanski jug. Muslimani so se po ponovni izvolitvi Jonathana uprli in izbruhnili so spopadi med muslimani in kristjani. Samo v prvem mesecu po volitvah je umrlo 800 ljudi.

Trenutni nigerijski predsednik, Goodluck Jonathan
Trenutni nigerijski predsednik, Goodluck Jonathan

To seveda ni rodilo Boko Harama, ki je bil ustvarjen leta 2001, a to rivalstvo med severom in jugom je pripomoglo k vedno bolj skrajnim metodam ekstremistov. Večji spopadi med Boko Haramom in vlado so izbruhnili leta 2009, kar je hitro vodilo v vsesplošno vstajo, v kateri je umrlo ogromno politikov in civilistov, število otroških vojakov pa je strmo naraslo.

Težava nigerijske vlade je v tem, da se vedno izove na napačen način in stvari le še poslabša. Vedno odgovori z brutalno vojaško silo in zmeče bombe na civiliste, ki niso storili ničesar. Tako kot ZDA z bombardiranjem v Jemnu in Somaliji ustvarja nove teroriste, tako Jonathanova vlada ustvarja nove ekstremiste, ko zaradi svoje nesposobnosti pobija lastne ljudi. Ko pa jih ne pobija, stori ravno obratno: nič.

Amnesty International trdi, da je nigerijska vojska več ur pred dogodkom vedela, da bo Boko Haram ugrabil zgoraj omenjene šolarke, a niso storili ničesar. [5] Nigerijci, logično, ne podpirajo islamskih skrajnežev, a brez vojaške pomoči se jim ne morejo postaviti po robu. Boko Haram ob nesposobni vladi lahko laže in svobodneje obratuje.

#BringBackOurGirls

Boko Haram je torej aprila ugrabil skoraj 300 šolark, voditelji organizacije pa so zagrozili, da jih bodo prodali za sužnje. Kot izda njihovo ime, so skrajneži proti zahodnjaškim vrednotam, ki vključujejo enakopravno izobrazbo žensk. A za ugrabitvijo tiči bolj preprost razlog: ko so nigerijske varnostne sile napadale lokacije Boko Harama, so aretirali (ali ugrabili, odvisno koga vprašate) mnogo žensk in deklet iz družin skrajnežev. Boko Haram je zato ubral enako taktiko. [6] Drugi spet trdijo, da Boko Haram ugrablja otroke predvsem zato, ker je to bolj preprosto in manj tvegano kot napadanje policijskih postaj. Glede na to, da so skrajneži šibkejši zaradi dolgoletnega vojskovanja, se zato spravljajo na šibkejše tarče. [7]

Kakorkoli, ko je Boko Haram ugrabil šolarke, se je zbudil tudi Zahod. Družabni mediji so si sposodili nigerijski hashtag #BringBackOurGirls in številni Zahodnjaki so pod oznako nalagali fotografije sebe, v rokah pa napis s pozivom skrajnežem, naj vrnejo otroke. Še Michelle Obama se jim je pridružila.

Michelle Obama med kampanjo #BringBackOurGirls | Twitter
Michelle Obama med kampanjo #BringBackOurGirls | Twitter

Klik aktivizem je sicer opozoril na problematiko, a veliko se ni zgodilo. Predsednik Jonathan se je sicer pred zahodnimi mediji opravičeval za svojo nesposobnost, zvezdniki so nekaj časa pozivali k ukrepom, a oznaka se je prelevila v tarnanje, kako so vsi pozabili na šolarke, karavana pa gre dalje. Kot je videti na spodnjem grafu, je pozornost Zahoda zelo kratka. Še največ je navidezno storila nigerijska pevka Adokiye, ki je skrajnežem ponudila svoje devištvo, a verjetno mi ne boste zamerili cinizma, če se mi to zdi zgolj neokusna samopromocija.

Seveda obstaja upanje, da bodo zahodnjaške države nekako ukrepale, čeprav nikomur ni posebej jasno, kako. Nigerijska vlada bo nadaljevala svoj vzorec bombardiranja in aretacij, s čimer bodo ustvarili le še več nasprotnikov, ZDA pa poskušajo vsako težavo rešiti s skupino specialcev in oboroženimi troti.

Po eni strani zahodnjaki prek konfliktov spoznavamo svet in ugotavljamo, da Afrika ni le ogromna država, polna Bušmanov, ampak izredno kompleksna celina, ki jo preostanek planeta s pridom izkorišča že stoletja. Po drugi strani pa nemočno objavljamo “selfije”, ki nam dajo občutek, da smo vsaj malo spremenili svet.

Nigerijci upajo, da se bo kaj premaknilo
Nigerijci upajo, da se bo kaj premaknilo
Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

One Comment

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.