29/05/2017 | 06:58
You are here:  / Politika / Zeitgeist / Kaj je TTIP? Najbolj zloben sporazum med EU in ZDA.

Kaj je TTIP? Najbolj zloben sporazum med EU in ZDA.

Zadnje dni je v medijih spet govora o tajnih dogovorih med velikimi državami in korporacijami, javnosti pa se ne sanja, kaj se sploh dogaja. 11. oktobra 2014 se je na Prešernovem trgu v Ljubljani zbralo okrog 200 ljudi, ki je protestiralo proti okrajšavam kot so TISA, TTIP in CETA. [Delo] [Studio City] [Primorske novice] Po vsej Evropi se je pod peticijo proti omenjenim čezatlantskim sporazumom podpisalo več kot 330 tisoč ljudi, glavna težava pa je v tem, da bi bile megakorporacije nad zakonom. Kar nikoli ni dobro. Vse, kar javnost ve o teh dogovorih, je izvedela iz tajnih dokumentov, ki jih je objavil WikiLeaks. Gre za dogovore, za katere je bivši ameriški predstavnik za trgovino, Ron Kirk, dejal, da ne bi bili nikoli sprejeti, če bi javnost zanje izvedela.

Kaj pomenijo te zlovešče kratice?

Začnimo z dogovorom TISA. Ta je še sredi pogajanj, v njem pa sodeluje 50 držav in Evropska unija, glavni namen pa je liberalizacija svetovnih trgov storitev kot sta bankirstvo in promet. ZDA hočejo s tem dogovorom ukiniti javne pokojninske sklade, omejiti pa hočejo regulacije vseh finančnih storitev, oziroma obdržati status quo. To pomeni, da se vlade ne bi mogle odzivati na nove izzive kot je globalna finančna kriza, saj po dogovoru ne bi smele spreminjati svojih zakonodaj. TISA naj bi po besedah Komisije spodbudila rast v izvozu storitev, ustvarjena pa naj bi bila nova delovna mesta. Težava je v tem, da bi sporazum lahko vodil v privatizacijo javnih storitev in naravnih virov.

CETA je prostotrgovinski sporazum med EU in Kanado, podpisan pa je bil septembra 2014. Če ga Evropski svet in Parlament sprejmeta, bo sprejet do leta 2016, ubada pa se predvsem z avtorskimi pravicami, piratstvom in spoštovanjem zakonov.

TTIP, znan tudi pod imenom TAFTA, je čezatlantsko partnerstvo za trgovanje in investicije, oziroma čezatlantski sporazum za prosto trgovino. O njem se v strogi tajnosti usklajujejo pogajalci iz ZDA, EU in korporacij. Zagovorniki govorijo, da se bo zaradi dogovora gospodarstvo okrepilo, nasprotniki pa pravijo, da bo dogovor povečal moč korporacij, vladam pa bo otežil regulacijo in kaznovanje dejanj, ki bi znale škodovati javnosti. Ko je marca 2014 dogovor pobegnil v javnost, je Evropska komisija začela javno debato o določenih ukrepih. Če ne bo sprememb, bo TTIP prišel v veljavo konec leta 2014.

TTIP se ukvarja z zavarovalništvom, bančništvom, telekomunikacijami, stanitarnimi ukrepi, javnimi naročili, energijo in surovinami. Zagovorniki trdijo, naj bi se povečale naložbe in trgovanje med EU in ZDA, gospodarstvo pa naj bi imelo korist v višini 119 milijard evrov. Po drugi strani pa bo sporazum povečal moč korporacij in omejil suverenost držav. Slednje ne bodo več mogle v polni meri nadzirati korporacij in jih regulirati v korist javnosti.

Prav, kaj je TTIP?

Poslovneži na obeh straneh Atlantika že dolgo sanjajo o okolju, ki je bolj prijazno korporacijam. S predpostavko, da okolje že ni takšno. Leta 1995 so se skrbno izbrani direktorji ameriških in evropskih korporacij združili in lobirali za ukinitev regulacij, ki vplivajo na delovanje podjetij v ZDA in EU. Čezatlantski gospodarski svet, ustanovljen leta 2007, je bil nova priložnost, da se 20 let stare sanje korporacij uresničijo. Evropska komisija in ameriška vlada sta novembra 2011 oznanili, da se bo sestavila posebna skupina, ki bo “preučila in ocenila možnosti za tesnejše sodelovanje med ZDA in EU”. Komisija je nato imela več kot 100 tajnih sestankov s podjetji in lobisti, da bi ugotovila, kakšno pogajalsko pozicijo naj zavzame. Sestanki so bili tajni, dokler ni bila Komisija po zakonu prisiljena, da jih obelodani.

Kdo najbolj lobira za TTIP?

Kdo najbolj lobira za TTIP?

Barack Obama je nato v nagovoru februarja 2013 dejal, da se začenjajo dogovori za resno sodelovanje z Evropsko unijo, sporazum pa bo nosil ime TTIP. Prvi pogovori so stekli julija 2013, obe strani pa sta upali, da bo vse urejeno do leta 2015. TTIP pa ni tradicionalni trgovinski sporazum, katerih naloge so ponavadi nižanje dajatev. Glavni cilj sporazuma je odstranitev “regulacijskih ovir”, ki omejujejo potencialne profite multinacionalk. To pomeni odstranitev ali omilitev okoljevarstvenih predpisov, standardov o delavskih pravicah, zakonov o varnosti živil, predpisov o ravnanju z nevarnimi kemikalijami, zakonov o varovanju podatkov in varoval, ki naj bi preprečile naslednjo finančno krizo.

Megakorporacije torej hočejo čim manj dihanja za ovratnik in čim več svobode, nad zakoni, ki sicer veljajo za navadne smrtnike. Poleg tega pa TTIP obljublja nove trge s privatizacijo javnih storitev in naravnih virov. Poleg tega pa bi imele korporacije možnost tožiti suverene države zaradi (potencialne) izgube dobička, ki bi bila posledica zakonov in ukrepov dotične države. Če bi se Slovenija torej odločila, da noče gensko predelanih semen, bi jo lahko Monsanto brez težav tožil. Mednarodni kapital, oziroma multinacionalka, bi tako imela status, enak državi.

TTIP torej ni sporazum med dvema zvezama držav, temveč poskus korporacij, da bi stopile nad zakone demokratičnih in suverenih držav. Evropski komisar za trgovanje, Karel De Gucht, je oktobra 2013 dejal, da bo vse te predpise in regulacije težko odstraniti, a da se bo izplačalo. Vprašanje je le, za koga.

Mar ni to nedemokratično?

Ignacio Garcia Bercero (pogajalec EU) in Daniel Mullaney (ameriški predstavnik)

Ignacio Garcia Bercero (pogajalec EU) in Daniel Mullaney (ameriški predstavnik)

Vsekakor. Evropska komisija je septembra 2013 pomirila, da TTIP ne grozi zdravstvenim predpisom ali regulacijam, ki skrbijo za splošno varnost. “Pogajanja bodo transparentna,” je dodal. Nato pa je glavni evropski pogajalec, Ignacio Garcia Bercero, potrdil, da bo Evropska komisija prepovedala javni vpogled v pogajanja vsaj do leta 2044. A najbolj se je EU potrudila, da so v tajnosti ostali dogovori o deregulaciji, ki so jih zahtevali fantje in dekleta iz ZDA. Niti vladni pooblaščenci držav članic nimajo vpogleda v dokumente. Na drugi strani luže ni nič drugače. Nihče od kongresnikov nima vpogleda v skrajno tajne posle. Demokracija naj bi bila transparentna, Evropski parlament pa telo, ki odločitve sprejema z glasovanjem. A kako naj poslanci glasujejo, če se jim niti ne sanja, kaj se izbranci med izbranci dogovarjajo?

So ogrožene naše službe?

Brezposelnost v EU, avgusta 2013 | Reuters

Brezposelnost v EU, avgusta 2013 | Reuters

Zagovorniki TTIP pogosto razlagajo, kako bo sporazum okrepil gospodarstvo in da se bo do leta 2027 proizvodnja povečala za vrtoglavega pol odstotka. Po drugi strani pa strokovnjaki pravijo, da sporazum ne botroval niti takšni rasti. A kako bo TTIP vplival na tiste službe, ki jih Slovenci (oziroma vsi Evropejci) še imamo? Evropska komisija je marca 2013 priznala, da bo sporazum kar močno vplival na delovna mesta v EU. Od evropskih podjetij se bo namreč pričakovalo, da bodo dobrine in storitve iskale v ZDA, kjer so delavski standardi nižji, sindikatov pa praktično ni. Divji zahod, torej.

Brezposelnost v Evropi je rekordno visoka, v nekaterih državah pa je skoraj vsak drugi mladenič in mladenka brez dela. Komisija dodaja, da obstaja resna možnost, da tisti, ki bodo delo izgubili zaradi TTIP, verjetno ne bodo mogli najti druge službe. Komisija je zato države članice opozorila, naj za nove brezposelne denar črpajo iz evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (kar TTIP je) in evropskega socialnega sklada. V naslednjih sedmih letih naj bi slednji razdelil do 70 milijard evrov pomoči. Ameriški delavci so, po drugi strani, že zdavnaj soočeni s problemom, saj so ZDA, Kanada in Mehika leta 1994 podpisale sporazum NAFTA. Svojim državljanom so obljubljali več 100 tisoč novih delovnih mest, v resnici pa so se milijonom delavcem znižale plače. V EU ne bo veliko drugače, če bo TTIP sprejet.

Polovica ameriških zveznih držav je že sprejela zakone, ki ukinjajo sindikate, zaradi česar delodajalci brez težav nižajo plače in pokojnine. TTIP predvideva selitev delovnih mest v kraje, kjer so delavske pravice minimalne. Šlo bo torej za “outsourcing” evropskih delovnih mest v ZDA, kjer pravil praktično ni več in imajo korporacije proste roke. Kot rečeno bodo te lahko suverene države tožile, če bodo zaradi novih zakonov in ukrepov ob dobiček. Podoben primer je francosko podjetje Veolia, ki je tožila Egipt. Slednji je plače javnega in zasebnega sektorja prilagajal inflaciji, Veolia pa naj bi zaradi tega izgubila ogromno denarja.

Kaj pa naša hrana?

Štab Evropske agencije za varnost hrane

Štab Evropske agencije za varnost hrane

Evropska unija ima dokaj stroge zakone glede gensko predelanih organizmov, pesticidov in rasnih hormonov za govedo. ZDA s sporazumom TTIP poskušajo te zakone odstraniti ali pa jih vsaj omiliti. ZDA namreč ogromno svoje hrane ne morejo izvažati v Evropo, ker ne ustrezajo predpisom. Če jim uspe sporazum, bodo lahko v naše trgovine uvozile vso možno svinjarijo. Drug predpis, ki bo verjetno letel na smetišče, je načelo, ki veleva, da mora podjetje dokazati, da je njen izdelek varen, če ga hoče prodajati. V ZDA je zgodba obratna. Če hoče javnost izdelek umakniti, mora dokazati, da je nevaren. S TTIP bo v Evropski uniji prav tako. Evropska komisija se je na sestankih s predstavniki prehrambene industrije poskušala dogovoriti o manj strogih predpisih, Ameriki pa obljubila, da “bo poskusila odstraniti nepotrebne ovire”. Da bi jim dokazala pripravljenost, je Komisija dovolila uvoz ameriških prašičev in govedine, poškropljene z mlečno kislino, četudi so mnoge države članice oporekale. Več o tem si lahko preberete v poročilu evropske agencije za varovanje okolja.

In okolje?

rrrrrr

Izpuščenih bo dodatnih 11 milijonov kubičnih ton CO2

Evropska komisija je potrdila, da bo zaradi sporazuma v atmosfero izpuščenih dodatnih 11 milijonov kubičnih ton ogljikovega dioksida, zaradi česar bo EU v zadregi, saj ima v okviru Kjotskega sporazuma določene dolžnosti. Poleg tega bo podoben princip kot pri varnosti hrane veljalo tudi pri nevarnih snoveh. Po vzoru ameriškega zakona, ki velja od leta 1976, bodo morali regulatorji dokazati, da je neka snov nevarna, če jo bodo hoteli umakniti s trga. Ameriška okoljevarstvena agencija EPA uvedla nadzor le nad šestimi od 84 tisoč kemikalij, ki so od leta 1976 prišle na trg. Evropska podjetja so še kako navdušena nad manj strogo zakonodajo, saj so, po njihovih besedah, oškodovane zaradi nje, v primerjavi z globalnimi tekmeci. ZDA in Kitajska pač nimata tako strogih zakonov o varovanju okolja.

In javne storitve?

Evropska komisarka Cecilia Malmström ve, da bo nasprotnike TTIP težko prepričala o nujnosti

Evropska komisarka Cecilia Malmström ve, da bo nasprotnike TTIP težko prepričala o nujnosti sporazuma

TTIP bo javne storitve kot so zdravstvo, šolstvo in vodni viri ponudil zasebnim podjetjem iz ZDA in EU. Ameriške korporacije bodo zato poskušale priti na evropske trge javnih storitev, najboljši primer pa je na primer bitka za koncesije, ki bi jih lahko dobile ameriške korporacije. Nasprotniki TTIP opozarjajo, da bodo s sporazumom uničili javno zdravstvo in Evropo pripeljali v zdravstveni pekel, ki vlada v ZDA. Evropska unija je sicer dolgo obljubljala, da javne storitve ne bodo naprodaj, a so oktobra 2011 “modernizirale” odnos do njih in rekle, da bodo v prihodnje sporazume vključene vse storitve, razen sodstva, nadzora nad mejami in zračnega prometa. Pri tem bo veljalo pravilo “daj storitev na seznam izjem ali pa jo izgubi”. Države bodo torej morale storitve, ki bi jih rade obdržale v javnem sektorju, dodati na seznam izjem.

Mimogrede, Bernard Merkel, vodja evropske delegacije v ZDA, ki se ukvarja s hrano in zdravjem, je dejal, da TTIP ne bo izboljšal standardov zdravstvene oskrbe in da bo v Evropi tako kot v ZDA: “Zapomniti si morate, da je Amerika čudovita za tiste, ki imajo denar, a manj za tiste brez njega.” (Poročilo EurActiv)

Sem omenil, da bodo lahko korporacije tožile suverene države zaradi izgube dobička? Sem, a poglejmo si še en primer. Slovaška je leta 2006 izvolila levičarsko vlado, katere prvi ukrep je bil omejitev moči zasebnih zavarovalnic. Te niso več mogle črpati denarja iz javnega zdravstva po mili volji. Mnoge zavarovalnice so Slovaško tožile, dansko podjetje Achmea pa je dobilo v last javno premoženje v vrednosti 29,5 milijona evrov. To isto podjetje poskuša na sodišču Slovaški preprečiti, da bi ustanovila javno zavarovalniško shemo, ki bi zagotovila zavarovanje svojim državljanom. (Bloomberg)

Poleg tega hoče Evropska komisija omiliti ukrepe, ki jih je sprejela takoj po začetku finančne krize leta 2008. Deregulacijo zagovarjata predvsem britanska in nemška vlada, za katerima stoji močan bankirski lobi, poleg tega pa v isti rog tulijo ameriške banke. Poleg tega države članice ne bodo smele več promovirati lokalno pridelane hrane in izdelkov. “Spoštujem slovensko” bo postal “Kupujem ameriško”. (FOE Europe)

Kaj pa naša zasebnost?

Dokumenti, ki jih je dal objaviti Edward Snowden, so skoraj ogrozili sporazum TTIP

Dokumenti, ki jih je dal objaviti Edward Snowden, so skoraj ogrozili sporazum TTIP

TTIP je eden izmed mnogih poskusov omejevanja javnega dostopa do določenih informacij, natančneje do kliničnih preizkusov zdravil. Farmacevtska industrija hoče tovrstne podatke skriti, zaradi česar se bo zdravstvo gotovo podražilo. Govora je tudi o uvedbi ukrepov iz sporazuma ACTA, ki ga je Evropski parlament leta 2012 zavrnil (478 proti 39). Poleg tega bodo imele korporacije lažji dostop do zasebnih podatkov evropskih državljanov, kar je Evropska komisija že poskrbela, ko je odstranila ključna varovala proti ameriškim obveščevalnim agencijam. Ironija je, da so se evropski poslanci obrnili proti sporazumu TTIP, ko so iz Snowdenovih dokumentov izvedeli, da so ameriške agencije v newyorške pisarne EU podtaknile prisluškovalne naprave.

Je to vse?

Niti ne. 16. oktobra je Wikileaks objavil najnovejši osnutek sporazuma, ki je bil napisan maja 2014. Tudi ta verzija se ubada z avtorskimi pravicami, dodanih pa je še nekaj stvari. Eden od členov predvideva vpliv na svobodo govora, izvajanje represije pa pade na pleča ponudnikov internetnih storitev. Med drugim bi morali na lastne stroške preverjati, kaj počnejo njihovi uporabniki in jih kaznovati. Trije prekrški pomenijo prekinitev povezave, predvideno je filtriranje spleta in izločevanje materiala, ki bi lahko kršil avtorske pravice (torej blokada strani s takim materialom), na koncu pa bi morali ponudniki izdati osebne podatke prekrškarjev.

Drugi predlog je kriminalizacija nepooblaščenega dostopanja do poslovnih skrivnosti. S tem se je doslej ukvarjalo civilno pravo, zdaj pa naj bi zločestvo prevzela kazenska sodišča. Ob tem ni omenjene niti ene izjeme, kot je na primer novinarstvo, kar pomeni, da se tako EU in ZDA poskušata lotiti hekerjev na najbolj drakoničen način.

TL;DR: Sporazum med ZDA in EU bo evropske zakone prilagodil ameriškim, kar pomeni, da skoraj ne bo reguliranja v financah, črpanju plina, varnosti hrane, varovanja zasebnih podatkov, varnosti kemikalij, pravicah delavcev (sindikatov ne bo), poleg tega pa bodo korporacije lahko tožile države, če bodo njihovi ukrepi škodovali dobičkom. Korporacije bodo služile, ljudje in okolje pa bodo potegnili najkrajšo.

Peticijo proti TTIP lahko podpišete tu.

3 COMMENTS

  • Tomaž

    Če prav vidim, v super zapisu ni ene dobre v prid TTIP? Kako to, da je zadeva še vedno tako medla v medijih? Zakaj to ni prva novica vseh medijev? Saj je Janša v zaporu pa se lahko lotimo pomembnejših tem.

  • resnično nas lahko reši samo preljubi Bog. Vse kar je zapisano je namen odvzeti ljudem še tisto kar jim je ostalo. Vse za kapital.Konca požrešnosti ni videti.

  • Andres

    Tole je najboljši članek o teh tajnih pogodbah kar sem jih prebral.
    V Slovenijo bo vsak čas prišla pobuda o sodelovanju evropskih aktivistov iz različnih držav proti podpisom takega dreka.

LEAVE A REPLY

Your email address will not be published. Required fields are marked ( required )