Zgodovina

Ko so Hitler, Trocki, Tito, Freud in Stalin živeli v istem mestu

Bilo je mrzlo januarsko jutro, na koledarjih je gospodovalo leto 1913. Na dunajski železnici je z vlaka, ki je prišel iz Krakova, izstopil gospod temnejše polti in velikimi kmečkimi brki. V rokah je nosil lesen kovček, v potnem listu pa je pisalo, da mu je ime Stavros Papadopoulos. Drugi mož je sedel v pisarni, ko je Stavros potrkal in vstopil. Mož za mizo je prišleka opisal kot majhnega gospoda, ki v očeh ni kazal niti kančka prijaznosti.

Gospod za mizo je bil ruski intelektualec, Leon Trocki. Gospod, ki je vstopil, ni bil Stavros Papadopoulos, temveč Josip Visarijonovič Džugašvili, bolj znan kot Josip Stalin.

Stalin je bil na Dunaju prav zato, da bi obiskal Trockija. V mestu je preživel en mesec, živel pa je v dvanajstem okraju na ulici Schönbrunner Schloßstraße 30. Tja ga je poslal Lenin, ki mu je naročil, naj preuči, kako bi marksizem deloval v multi-etničnem imperiju kot je bil Habsburg.

Trocki je živel na ulici Rodlergasse 25 v devetnajstem okraju, kjer je delal kot novinar in za dunajsko izdajo Pravde poročal o zadevah na Balkanu. Trocki je že prej živel na Dunaju, ko so ga leta 1902 izgnali zaradi političnega agitiranja. Najraje se je zadrževal v kavarni Café Central, kamor naj bi v januarju 1913 hodili vsi možje, omenjeni v članku.

Trocki in Stalin sta bila le dve izmed številnih zgodovinskih osebnosti, ki so tistega leta živele na Dunaju. A vsak je bil s svojim razlogom. Medtem ko sta bila Trocki in Stalin na begu, je bil Freud že uveljavljen psihoanalitik. Živel je na ulici Berggasse 19.

Tudi Josip Broz Tito je v tistem letu živel v okolici Dunaja, natančneje v Wiener Neustadt, mestecu 50 km južno od prestolnice. Ne ve se točno, kje je bival, ve pa se, da je delal v tovarni Daimler. Naslednje leto je bil vpoklican v cesarjevo vojsko, nato pa so ga zajeli Rusi. V ujetništvu je postal komunist in ko so jugoslovansko Komunistično partijo leta 1934 prepovedali, se je vrnil na Dunaj, kjer je KP imela svoj štab.

Na ulici Meldermannstrasse 27, tik ob Donavi, pa je živel 24-letni slikar iz severozahoda Avstrije, ki je upal, da se bo lahko šolal na dunajski akademiji za umetnost. Dvakrat so ga zavrnili, zato se je preživljal s slikami. Ker si ni mogel privoščiti stanovanja, je moral živeti v samskem domu za 2,5 kroni na teden. V svojem ubornem stanovanju je sostanovalce mučil o morali, rasni čistosti, nemškem poslanstvu, izdajstvu Slovanov in Judov, o jezuitih in prostozidarjih. Mogoče so se mu razumevajoče nasmehnili in upali, da se kmalu preseli nazaj v zakotno avstrijsko vas. Ime mu je bilo Adolf Hitler.

Nad vsem tem pa je bedel ostareli cesar Franc Jožef, ki je bil na prestolu že od davnega revolucionarnega leta 1848. V bližnjem dvorcu Belvedere je na ta prestol komaj čakal naslednik, Franc Ferdinand, katerega nasilna smrt je naslednjega leta začela Vojno vseh vojn.

Dunaj je bil leta 1913 prestolnica Avstro-Ogrske, imperija, v katerem je živelo več kot 50 milijonov ljudi in 15 različnih narodov. Mesto ni bilo topilni lonec tipa ZDA, je pa bila zanimiva kulturna juha, ki je privlačila ambiciozneže z vseh vetrov imperija.

Manj kot polovica Dunajčanov je bilo domorodcev, četrtina pa je prihajala iz območja današnje Češke, zato je bila češčina vedno ob boku nemščini. Oficirji naj bi lajali vojaške ukaze v 11 jezikih, državna himna pa je bila prevedena v vsakega od njih.

Nihče ne ve, če se je Hitler kdaj sprehodil mimo Trockija ali če je Tito kdaj srečal Stalina, a zanimivo je razmišljati o tem, kako so se najpomembnejši možje 20. stoletja nahajali v istem mestu ob istem času. Prva svetovna vojna, ki se je začela leto kasneje, je uničila večino intelektualnega življenja v mestu, razpad imperija leta 1918 pa je na zgodovinski zemljevid postavil vse omenjene možakarje: Hitlerja, Stalina, Trockija in Tita.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.