Mediji,  Multimedija,  Video,  Zdravje,  Zeitgeist,  Znanost

Heroin: Kako so mediji pomagali, da je postal smrtonosen

Heroin je dandanes ena najnevarnejših drog in tudi pri nas se vedno bolj pogosto soočamo s problematiko narkomanov. Kdo bi si mislil, da so za vedno bolj nevaren heroin krivi mediji in vsesplošna panika nepoučenih ljudi, ki kot vedno krivijo napačne vzroke?

Medijska gonja

Bilo je v šestdesetih v Londonu, ko je policija odkrila, da trije zdravniki preprodajajo heroin. Mediji in javnost so bili zgroženi, da ljudje, ki bi morali varovati življenja, služijo na račun prodajanja strupa. Po medijski gonji je vlada določila, da lahko heroin predpisujejo le tisti zdravniki, ki imajo licenco. To je dobilo le nekaj psihiatrov, ki so predpisevali heroin več stotinam zasvojencem.

V sedemdesetih so mediji nadaljevali gonjo proti heroinu in zdravniki so bili prisiljeni prenehati s prodajo heroina.  Zasvojenci so morali poiskati druge vire, zato se je začel širiti črni trg z drogami. Večinoma so heroin kradli iz lekarn, zasvojenci pa so ga začeli prodajati naprej, da so prišli do denarja. Kmalu so drogo dobivali iz Indokine prek ameriških vojakov in pakistanskih priseljencev, ki so imeli poznanstva v Afganistanu. Pred leti je izšla cela knjiga o tem.

Pridelava opija v Afganistanu od leta 1994 do 2009 | vir: ZN
Pridelava opija v Afganistanu od leta 1994 do 2009 | vir: ZN

V osemdesetih letih je bil črni trg s heroinom že zelo močan, zato je britanska vlada s Thatcherjevo na čelu začela vojno proti drogam. Ustanovili so nove policijske sile, zdravnikom pa so povsem prepovedali prodajo te droge in jim ukazali, naj jo nadomestijo z manj priljubljenim metadonom. Maja 1971 je britanski parlament potrdil zakon, ki je heroin dal na spisek prepovedanih drog. Cena heroina na črnem trgu je, logično, poskočila, londonski zmikavti pa so se preusmerili v bolj dobičkonosne posle z mamili. S svojo iznajdljivostjo in pohlepom so vzpostavili nove kanale, prek katerih je v Veliko Britanijo prihajal heroin. Črni trg se je razpasel kot najstnice na premieri Somraka.

Britanska podružnica novinarskega kolektiva Vice je leta 2009 pol leta obiskovala mlade zasvojence s heroinom. Enourni dokumentarec je grozljiv prikaz trenutnega stanja v mestu Swansea, ki ga je turbokapitalizem administracije Thatcher najhuje prizadel.

Dvajset let kasneje, v sedanjosti, se je sto tisoč registriranih in nadzorovanih uporabnikov heroina prelevilo v 300.000 »kaotičnih« zasvojencev. Večina teh trpi za hepatitisom, sepsami, kilo, prekomerno izgubo telesne teže, veliko pa jih je tudi predoziralo. Nekateri so vpleteni v prostitucijo in kriminal, da pridejo do denarja. Kot je zapisano v vladni študiji, ki je leta 2005 pricurljala v javnost, so narkomani krivi za 85% kraj, do 80% vlomov in 54% ropov.

Smrtonosna laž

Vse to, dragi moji, vsa ta medijska gonja in vsesplošna panika, temelji na laži.

V nasprotju s splošnim znanjem o heroinu, ta droga ni strup. V pravih rokah je čisti heroin nenevarno zdravilo. Kot je leta 1965 zapisal newyorški zdravnik Richard Brotman, je zdravniško znanje že zdavnaj ovrglo mit, da opiati škodujejo telesu. Po domače rečeno, se s heroinom težko ubijete. S heroinom težje predozirate, kakor recimo s paracetamolom (Lekadol). Res je, heroin človeka neverjetno hitro zasvoji, a največja težava, s katero se soočajo uporabniki, je zaprtost.

Zakaj pa potem ljudje umirajo od heroina, boste vprašali. Ljudje ne umrejo zaradi heroina samega, ampak zaradi snovi, ki jih dodajo na črnem trgu. Dostikrat vanj dajo strihnin, fentanil in druge strupe.

Heroin s črnega trga (tisti, ki ga dobijo vsi narkomani), je mešanica raznih nevarnih snovi, ki jih preprodajalci mečejo v drogo, da bi zaslužili več, saj jo s tem razredčijo. Poleg tega uporabniki heroina ponavadi uporabljajo umazane igle, overdose pa se ponavadi zgodi zato, ker narkoman nima pojma, kako čista je njihova roba. (vir)

Narkomani niso presuhi zaradi droge, ampak, ker dajo ves denar preprodajalcem. Droga pred hrano. Narkomani se ne zatekajo h kriminalu, ker bi jih droga naredila nemoralne, ampak preprosto zato, ker potrebujejo denar. Farmacevtski heroin so zdravniki dolga desetletja predpisovali ljudem, ki so postali od njega odvisni po raznih operacijah, še posebej vojaki. Leta in leta so ti pacienti uporabljali legalno verzijo heroina, ki jim ni škodovala. Enid Bagnold, ki je napisala National Velvet, je dvanajst let, vsak dan vzela 350mg heroina, potem ko so ji operirali kolk. Britanska scenaristka ni nikoli prodala svojega telesa ulicam, ampak je umrla mirne smrti pri 91-ih. (vir)

Dokler mu niso prohibicionisti leta 1920 zaprli klinike, je dr. Willis Butler dolga leta zdravil »terapevtske odvisnike« v Louisiani, med katerimi so bili zdravniki, duhovniki, sodniki, tožilec, arhitekt, urednik, glasbenik in mama policijskega pooblaščenca. Nihče izmed njih ni kazal znakov bolezni ali nagnjenosti h kriminalu. Kot je nekoč Butler zapisal, »ni nihče predoziral, četudi bi hotel. Nek možakar je vzel skoraj gram heroina, naravnost v žilo in trezno odšel po opravkih.« (vir)

Resnica žalostne zgodbe o heroinu je dejstvo, da omejevanje ustvarja težave, ki jih je hotelo rešiti. Bolezni in smrt, ki jih hoče preprečiti; kriminal in nered, ki ju hočejo ustaviti. Neresnica, ki je začela vso gonjo in težave, je prišla iz ust strokovnjakov, ki niso vedeli, o čem govorijo ali pa ljudi, ki so od tega kaj imeli. Poglejmo par dejstev: ameriška vlada letno nameni skoraj 77 milijard dolarjev za vojno proti drogam. To je več kot povprečna slovenska plača na sekundo! Študije kažejo, da za vsak funt, ki ga Velika Britanija nameni za boj proti drogam, ustvari štiri funte dobička preprodajalcem. Tu bi lahko začeli o velikih dobičkih, ki jih kuje CIA prek te vojne proti drogam, a to bi moral biti že nov članek. Če vladi kdaj dejansko uspe prekiniti dotok droge, se cena te na ulici avtomatično dvigne, kar lahko pomeni le še več kriminala. (V večini evropskih držav dobite gram heroina za 50 evrov.)

Umori v ZDA v zadnjem stoletju | vir: FBI
Umori v ZDA v zadnjem stoletju | vir: FBI

Začaran krog, ki se je začel z lažjo. Navadno zdravilo proti kašlju (via Bayer), ki je ljudi sicer hitro zasvojilo, je postala najbolj nevarna droga današnjega časa. Združeni narodi ocenjujejo, da je trenutno na svetu okrog 20 milijonov uporabnikov heroina, med petnajstim in štiriinšestdesetim letom starosti.

Madžarski HCLU v manj kot dveh minutah našteje slabe plati vojne proti drogi, ki traja že dobrega pol stoletja.

legalizacija-promo

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

One Comment

  • P.

    Po kemični sestavi je Heroin diacetilmorfin – v telesu se presnovi v morfij in tako deluje dlje kot navaden morfij. V Bayerju sta bili ob koncu 19. in v začetku 20. stol. njihovi najbolje prodajani zdravili Aspirin in Heroin (se vidi, kdo si je izmislil ime:). Skoraj vsi klasični opiati dobro delujejo proti kašlju na ravni možganov – zato se v Ameriki in Rusiji zadevajo s sirupom proti kašlju – ker vsebuje opiate.
    Tudi danes se predpisuje ljudem visoke doze opiatov – še posebej bolnikom z rakom, ki imajo res hude bolečine. Ti ljudje se navadijo na zeeeelo velike doze.
    O tem, s čim se je lažje predozirati … pri lekadolu ti odpovejo jetra, ampak se to pokaže šele čez kakšen dan. Pri opiatih pa človek neha dihati, kar je lahko zelo hitro usodno 🙂
    Aja, pa ne slabo govort o fentanilu, to je zakon zadeva 😉

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.