Multimedija,  Politika,  Video,  Vojna,  Zeitgeist,  Zgodovina

Klaus Barbie: Nacist, morilec, orožarski baron, agent Cie

Spoznajte Nikolausa Barbieja, zločinca, ki je imel neverjetno burno življenje, če se milo izrazim. Rojen je bil jeseni leta 1913, tik pred začetkom velike morije prve svetovne vojne na zahodu Nemčije, ob meji s Francijo.

Družina je imela francoske korenine, a Klausov oče Nickolaus je Francoze neizmerno sovražil, saj so ga ti zajeli v vojni, ko je bil sin še v zibelki. Čemernost ga je gnala v alkohol, ta pa v pretepanje sina. V letu Hitlerjevega vzpona je Nickolaus umrl za rakom, Klaus pa se je odpravil v šolo.

Čez dve leti, leta 1935, je bil vpoklican v vojsko, kmalu pa se je pridružil posebni obveščevalni enoti SS, Sicherheitsdienst (SD). Poslali so ga v Amsterdam, leta ‘42 pa v Lyon, kjer je postal poveljnik lokalne tajne policije Gestapo.

Dokazi kažejo, da je Klaus v treh letih v Lyonu pobil ali naročil umor vsaj 14 tisoč ljudi, ogromno pa jih je osebno mučil, spolno nadlegoval in usmrtil. Žrtve so bili tako moški, kot tudi ženske in otroci. Najbolj znana žrtev je bil visok funkcionar francoskega odpora, Jean Moulin, ki ga je Barbie brutalno mučil, a mu Jean ni izdal ničesar. Nekateri viri pravijo, da je Jean umrl zaradi ran, ki mu jih je zadal Lyonski Mesar, četudi je slednji trdil, da je Francoz storil samomor. Poleg grozovitih mučenj in usmrtitev je bil Barbie kriv tudi deportacije 44 židovskih sirot v Auschwitz in krvavega masakra v Rehaupalu leta 1944. (vir) (vir)

Leta 1947 so Barbieja medse vzeli v ameriški vojaški protiobveščevalni službi (CIC) in ga skupaj z drugimi bivšini nacisti uporabila za protikomunistične akcije v Evropi. (vir) Američani so hoteli vedeti, kakšne zasliševalske metode uporabljajo Britanci in ker jim je bil Klaus Barbie priča, jim je vse povedal. Ker so se Američani bali, da so se med francoske vojake pomešali komunisti, so Klausa namestili v hotel v francoski coni, od koder je vohunil zanje. (vir)

Ko so Francozi, ki so Barbieja ‘in absentia’ obsodili za vojaške zločine, ugotovili, da je ta v ameriških rokah, so zahtevali njegovo izročitev. Komisar McCloy, ki je bil zadolžen za Nemčijo, je zahtevo zavrnil in CIC ukazal, naj Barbieja nekako spravijo iz države. (vir) To so storili s pomočjo ameriških obveščevalnih služb in hrvaškega frančiškana, Krunoslava Draganovića. Američani so menili, da Klause ve preveč o njihovi vohunski mreži, zato so ga poslali v Bolivijo. (vir)

Leta 1965 je Barbieja zaposlila še ena obveščevalna služba, tokrat nemška. BND mu je dala nadimek Orel, mu vsak mesec plačala 500 mark. Zanje je opravil vsaj 35 nalog. (vir) Nato se je Barbie vrnil v Bolivijo, spremenil ime v Klaus Altmann in sodeloval s takratnima diktatorjema, Banzerjem in Tejado. Ko je zanje kupoval orožje, so ga povišali v podpolkovnika bolivijske vojske. (vir)

A tu se njegova zgodba ne konča. Dokumentarec My Enemy’s Enemy, ki si ga lahko ogledate spodaj, razkriva, da je Barbie pomagal Cii pri ugrabitvi in usmrtitvi Che Guevare. Leta 1966 je ta prišel v Bolivijo, kjer je hotel zrušiti fašistoidno vlado in namestiti komunističnega diktatorja. CIA naj bi Barbieja uporabila, ker je bil izurjen v gverilskem vojskovanju. Barbie se je pogosto bahal, da je on usmrtil slavnega kubanskega revolucionarja. (vir)

Leta 1971 pa sta ga našla zakonca Klarsfeld, romunska aktivista, ki sta bila znana po lovu na naciste. A Klaus Barbie je brez skrbi v Boliviji živel celih ducat let, dokler niso leta 1983 izvolili novega predsednika, Hernana Zuazo, ki je dal Barbieja aretirati in predati Franciji.

Francija ga je naslednje leto obtožila vojnih zločinov med letoma 1942 in 1944 v Lyonu, sojenje pa se je začelo leta 1987. Barbie je izustil slavno izjavo: “Ko bom postavljen pred božji prestol, bom spoznan za nedolžnega!” A Francozi se z bogom niso strinjali in še istega leta Lyonskega Mesarja obsodili na dosmrtno ječo, kjer ga je po štirih letih pobrala levkemija. (vir)

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.