Knjige,  Kultura,  Literatura,  Politika,  Religija,  Seznami,  Vojna,  Zeitgeist,  Zgodovina,  Znanost

Najboljše knjige iz strokovne literature 2014

Konec lanskega leta sem vam predstavil najboljše knjige iz strokovne literature, zato se spodobi, da se letos stori enako. Osredotočil sem se na biografije, zgodovinske knjige, politiko in znanost, ter tiste, ki so na voljo v Kindle obliki.

The Bosnia List (Kenan Trebinčević)

Kenan Trebinčević je bil nazadnje srečen otrok pri enajstih letih, ko je z družino živel v bosanskem mestu Brčko, kjer se je brezskrbno igral s prijatelji in treniral karate. A ko je spomladi leta 1992 izbruhnila vojna, so mu hrbet obrnili tako prijatelji kot tudi trener. Slednji je na domača vrata potrkal s kalašnikovo puško v roki in družini Trebinčević dal ultimat: ali v eni uri odidejo ali pa umrejo. Zakaj? Ker so bili muslimani. Družina je pobegnila v Ameriko in se na srečo izognila brutalnemu etničnemu čiščenju, ki se je zgodilo tik pred koncem 20. stoletja v srcu Evrope. Po dveh desetletjih se je Kenan vrnil domov s seznamom stvari, ki jih mora opraviti. Soočiti se je hotel s sosedo, ki je kradla njegovi materi, obiskati koncentracijsko taborišče, kjer je bil njegov oče nekaj časa zaprt in se ustaviti pri grobu svojega izdajalca, da bi preveril, če je res mrtev. Knjiga opisuje življenje begunca in kako je v svoji domovini našel nekaj močnejšega od maščevanja.

How to Fight Presidents (Daniel O’Brien)

Veliko manj temačna knjiga kot prejšnja je gotovo pregled najbolj frajerskih ameriških predsednikov, ki ga je sestavil glavni pisec priljubljene strani Cracked, Daniel O’Brien. Velikokrat je pokazal svoje obširno znanje o voditeljih svoje države, med drugim o tem, kako je Andrew Jackson napol mrtev prehodil več kilometrov za kazen, ko ni hotel čistiti čevljev vojakov, ki so ga zajeli. Pri trinajstih letih. Ali pa o tem, kako je bil Theodore Roosevelt slep na eno oko, astmatik in ustreljen, njegovo največje obžalovanje pa to, da med njegovim vladanjem Amerika ni bila v vojni. Jasno je, da je tu izraz “frajerski” uporabljen ironično. Kakorkoli, ta knjiga vam ne bo znova izbljuvala stokrat prežvečenih življenjepisov, temveč vam povedala, kako biti močnejši, hitrejši in boljši od najbolj vplivnih in norih predsednikov ZDA.

The Burglary (Betty Medsger)

J. Edgar Hoover je bil silno skrivnosten in strašljivo vpliven možakar. Bil je prvi direktor FBI, agenciji pa je vladal 37 let, vse do svoje smrti. Leto prej pa se je skupina aktivistov odločila, da bo razkrinkala skrivni imperij, ki ga je v senci zgradil Hoover. Na večer, ko je bila vsa Amerika prilepljena pred televizorji in gledala, kako se tepeta Joe Frazer in Muhammad Ali, je osmerica vlomila v eno izmed poslopij FBI v Filadelfiji in v skrbno načrtovani akciji ukradla vse dokumente agencije. Poslala jih je različnim novinarjem in kongresnikom, s čimer so ugled agencije in Hooverja obrnili na glavo. V središču dokumentov je bil gotovo tajni nadzorni program COINTELPRO, ki ga je Hoover ustanovil leta 1956 z namenom vohunjenja za disidenti in širjenjem paranoje. Knjiga je v luči sodobnega razkrivanja tajnih podatkov pomembno in obenem napeto branje.

The Pope and Mussolini (David I. Kertzer)

Vatikan je bil s fašizmom prijatelj od samega začetka, kar je bilo videti tudi v naših krajih. A kakšno je bilo ozadje prijateljstva med papežem Pijem XI in italijanskim diktatorjem Benitom Mussolinijem? Avtor se je sedem let potikal med vatikanskimi in fašističnimi arhivi ter sestavil srhljivo zgodbo o vohunjenju, koristoljubju in naravnih zaveznikih. Tako papež in Mussolini sta bila nezaupljiva do demokracije, oba sta bila vzkipljiva in oba sta se zanašala na podporo drugega. Medtem ko so se številni duhovniki borili skupaj s partizani proti morilskemu stroju fašizma, je njihov vrhovni vodja ta stroj omogočil. V zameno za papeževo podporo je Mussolini Cerkvi vrnil mnoge privilegije in s svojo policijo uveljavljal katoliško verzijo morale. A proti koncu svojega življenja je Pij podvomil v zavezništvo in je Mussoliniju večkrat zagrozil, da bo obsodil njegovo politiko, medtem ko so papeža njegovi sodelavci mirili in ga rotili, naj ne ogrozi prijateljstva, ki jim je koristil v zadnjih letih. Poleg glavnih dveh igralcev spoznamo tudi druge zanimive like, kot so bili oče Pietro Tacchi Venturi, kralj Viktor Emanuel III in kardinal Eugenio Pacelli.

Smoke Gets In Your Eyes (Caitlin Doughty)

Ljudje praviloma neradi razmišljamo o smrti in o tem, kaj se zgodi z nami, ko nas doleti. V tem primeru mislim povsem fizično in tehnično dogajanje. Pogrebniki so zadnji, ki jih hočemo srečati in v resnici so eni zadnjih, ki imajo opravka z nami. Caitlin Doughty je 30-letna pogrebnica, ki že nekaj časa piše blog, s katerim javnosti razloži ozadje svojega poklica.  V knjigi opiše svoje otroštvo in odraščanje ter razloži, kako je sploh postala strokovnjakinja za smrt. Predstavi nam različne like v svojem življenju, ki so zanimivi in pregovorno strokovnjaki v črnem humorju. Razkrije nam, s čim se srečujejo in spopadajo pogrebniki, kakšna je zgodovina pogrebništva in kako se s smrtjo ubadajo druge kulture. Skozi zabavno pripoved odstrani tančico sumničavosti in strahu pred smrtjo ter odgovori na vprašanja, za katera niste niti vedeli, da jih imate. Na primer, koliko trupel lahko spravite v kombi.

So, Anyway… (John Cleese)

John Cleese, petina druščine Monty Python, velja za drugega najboljšega komedijanta na svetu (premagal ga je le Peter Cook), in z lahkoto ga lahko označimo za boga komedije. Njegov unikatni smisel za podajanje humorja je vplival na generacije, v spominih pa nas popelje od svojih skromnih začetkov do komedijantskih let na Cambridgeu, kjer je spoznal Grahama Chapmana, vse do ustanovitve Pythonov, ki so ga izstrelili med nesmrtne zvezde. Le nekaj dni pred odhodom na pravno fakulteto sta ga dva možakarja z BBCja prepričala, da je za njihov radio začel pisati komedijo. Pisal je za Davida Frosta in Petra Sellersa, kaj kmalu pa je spoznal še ostale pitonske junake, s katerimi je ustvaril najbolj nepozabna utelešenja absurda in briljantnega humorja. Kdor občuduje možakarja, bo z veseljem prebral njegovo zgodovino in njegovo mnenje o tem, kaj je smešno in kaj ne.

The Future of the Mind (Michio Kaku)

Michio Kaku je briljantni teoretični fizik, katerega misija je približati znanost širnemu občestvu. V svoji letošnji knjigi se loti najbolj zapletenega stroja v vesolju: človeških možganov. Z najsodobnejšo tehnologijo lahko organ, zaradi katerega smo, kar smo, vedno bolje razumemo. Stvari, ki so bile prej stvar znanstvene fantastike, so zdaj mogoče in izvedljive: beleženje spominov, telepatija, snemanje sanj, nadzor misli in telekineza. Knjiga nam razumljivo predstavi raziskave, ki potekajo po najboljših laboratorijih po svetu in nam razkrije najnovejše ugotovitve v nevroznanosti in fiziki. Nekoč bomo po avtorjevih besedah lahko s tabletami izboljševali svoje umske sposobnosti, nalagali vsebino svojih misli na računalnike, po svetu pošiljali svoja čustva, nadzorovali robote in računalnike z mislimi in se mogoče celo spopadli z lastno minljivostjo. Dr. Kaku nam oriše napet svet sodobne znanosti in nam namigne, kaj nas čaka v prihodnosti. Predstavi nam tudi nov koncept zavesti in svež pogled na umske bolezni, umetno inteligenco in zavest nezemljanov.

Young Money (Kevin Roose)

Kevin Roose se je pod krinko pomešal med mlade bančnike na Wall Streetu in si od blizu ogledal, kako je videti najbolj skrivnostna bratovščina, ki s svojimi odločitvami in pohlepom vpliva na naš vsakdan. Veterani bančništva podmladek vsako leto učijo, kako zaslužiti nagnusno veliko denarja, kako se obnašati in prilizovati, ter kako živeti kot pravi bankir. Roose je več kot tri leta spremljal nadebudne mladeniče, ki so delali pri Goldman Sachsu, Ameriški banki, Merrill Lynch in drugih investicijskih firmah. V knjigi nam razkrije dekadentno ozadje sodobnega finančništva, ki je privedlo tudi do najnovejše gospodarske krize. Knjiga ni primerna za vzkipljive ljudi. Kogar zanima tudi ozadje same knjige, naj prisluhne tej oddaji.

The Underground Girls of Kabul (Jenny Nordberg)

Afganistan je družba nazadnjaštva, ki ji vladajo moški in v kateri so sinovi več vredni od hčera. A to je zgodba o tretjem spolu, ki mu pravijo bacha posh, oziroma dobesedno “oblečen kot fant”. To so dekleta, ki jih začasno vzgajajo kot fante in jih zunanjemu svetu tudi tako predstavijo. Če že imajo hčer, se sramoti izognejo tako, da jo vzgojijo kot fanta. Jenny Nordberg se je podala med takšna dekleta in iz Kabula prinesla neverjetne in pretresljive zgodbe deklet, ki zaradi starodavnih norm niso smele biti dekleta. Pripoveduje zgodbe o poslanki, ki mora svojo četrto hči spremeniti v fanta; o pobalinskem dekletu, ki sama noče več biti dekle; o poročeni materi, ki je dvajset let živela kot moški; in o dveh ženskah, ki se kot odrasli ženski še vedno pretvarjata, da sta moška. V središču zgodbe je požrtvovalnost afganistanskih žensk in deklet, ki poskušajo preživeti med ameriško okupacijo; žensk, ki morajo mladost preživeti pod krinko bolj priljubljenega spola in se v odraslem življenju vrniti v vlogo žena in mater.

How We Got to Now (Steven Johnson)

Steven Johnson, navdušenec nad znanostjo in tehnologijo, je v najnovejši knjigi predstavil šest izumov, ki so oblikovali sodobni svet (steklo, mraz, glas, čistoča, čas in svetloba). Na tej podlagi zgradi čudovit prikaz zgodovine izumljanja in tehnološkega napredka, skozi presenetljive zgodbe naključnih izumov in neverjetnih napak, ki so spremenile svet. Na svoj značilen način povezuje navidezno nepovezana dejstva, kot je na primer klimatska naprava in selitev narodov ali pa ura z nihalom in rojstvo industrijske revolucije.

The Human Age (Diane Ackerman)

Diane Ackerman, naravoslovka in pesnica, v svoji najnovejši knjigi razišče dobo homo sapiensa, naš vpliv na planet in kako se je skozi čas spremenil naš odnos do narave. Z navdušenostjo pesniške duše in polno optimizma se loti sicer resne teme z grozljivimi posledicami. Človek je v svoji zgodovini podjarmil 75 odstotkov planeta, izumil neverjetna čudesa in bolj ali manj uspešno ukrotil naravo. Planet smo spremenili do te mere, da smo ogrozili lasten obstoj, a s svojo ustvarjalnostjo smo si mogoče kupili nekaj časa: zbiramo dedni zapis izginjajočih živalskih in rastlinskih vrst, opice delamo pametnejše, obenem pa razvijamo umetno inteligenco ki nas bo bodisi rešila bodisi pogubila.

The Bible’s Cutting Room Floor (Joel M. Hoffman)

Najvplivnejša in najbolje prodajana knjiga na svetu ima burno zgodovino urednikovanja in skrbnega izbiranja materiala, ki je pristal v končni izdaji. Nekatere stvari so bile izpuščene iz političnih, druge iz teoloških razlogov, tretje iz povsem tehničnih razlogov, četrte pa zato, ker so avtorji menili, da so splošno znanje. Nekatere stvari pa so ostale neobjavljene povsem po nesreči. Dr. Hoffman, strokovnjak na področju in glasen kritik fundamentalizma, nam v dotični knjigi predstavi besedila, ki so jih iz Svetega pisma izpustili. Geneza nam pove zgodbo o Adamu in Evi, zamolči pa dogajanje po izgonu iz raja in kaj nas lahko par nauči o dobroti in zlu. Predstavi nam tudi Abrahama, a nam ne pove njegove predzgodbe, ki razloži, zakaj je postal oče monoteizma. In četudi je v Bibliji 150 psalmov, jih je v resnici obstajalo veliko več. V knjigi se loti tudi Jeruzalema, kumranskih rokopisov, napačnega prevajanja Septuaginte, očaka Henoha in rimskega zgodovinopisja.

The Tale of the Dueling Neurosurgeons (Sam Kean)

Začetki raziskovanja človeških možganov so bili preprosti: počakati je bilo treba na težave (kap, napad, okužba, nesreča) in opazovati, kako se nesrečnik spopade z njimi. Raziskovalci so bili presenečeni nad dogajanjem v možganih in nad tem, kako se je vedenje pacientov spremenilo, ko je bil določen del možganov prizadet. Starši niso več prepoznali svojih otrok, poštenjaki so postali goljufi, ljudje niso več mogli govoriti, lahko pa so prepevali. Sam Kean se v knjigi loti nenavadnih bolezni in odkritij v povezavi z možgani, prestavi pa nas vse do 16. stoletja. Silno zanimivo je tudi poglavje, kjer avtor skozi znanstvene oči pogleda na verske izkušnje, doživljanje nebes in razodetja. Videnja Ivane Orleanske in Dostojevskega so bila le rezultat dogajanja v možganih in nevroznanost je vedno bliže odgovoru na velika vprašanja.

The Meaning of Human Existence (Edward O. Wilson)

Kaj je bistvo življenja? To je najstarejše neodgovorjeno vprašanje, na katerega tisočletja poskušamo odgovoriti z miti, bogovi, znanostjo in filozofijo. Dr. Wilson, ameriški biolog in naravoslovec, je mnenja, da bo pomen našega obstoja odkrila znanost in ne filozofija. V knjigi se vpraša, zakaj naša vrsta sploh obstaja, ali imamo poseben namen in kam sploh gremo. Z znanostjo se spoprime z vprašanjem, zakaj smo (če smo) ljudje boljši od ostalih vrst in sklene, da v tem trenutku vemo dovolj o sebi in vesolju, da se lahko končno vprašamo o svojem mestu med zvezdami. Loti  se vprašanja človeške vrste, svobodne volje in verovanj, opozori nas na jamo, ki si jo sami kopljemo ter poskuša opisati nezemljane.

What If? (Randall Munroe)

Randall Munroe je spletnemu občestvu bolj znan kot avtor stripov XKCD, njegova najnovejša knjiga pa je idealna za ljubitelje nore znanosti in trapastih vprašanj, ki ne bi smela imeti odgovorov. Kaj bi se zgodilo, če bi plaval v tekočini, s katero hladijo jedrski reaktor? Bi lahko zgradil osebno letečo napravo s pomočjo brzostrelk, usmerjenih proti tlom? So ognjeni tornadi mogoči? Kaj bi se zgodilo, če bi hotel odbiti bejzbolsko žogico pri 90% hitrosti svetlobe? S pomočjo znanosti nam avtor poskuša odgovoriti na kup vprašanj, ki se lahko porodijo le najbolj radovednim ljudem.

 A Load of Hooey (Bob Odenkirk)

Mnogi Boba Odenkirka poznamo po vlogi Saula Goodmana v odlični seriji Breaking Bad. A možakar je že več desetletij priznan komik, ki je na HBO imel skeč šov, ki so ga oklicali za “ameriški Monty Python” in prejel dva emmyja. A poleg tegaje pred kratkim izdal tudi čisto svojo knjigo – zbirko zabavnih zapisov in kratkih zgodb. V povsem svojem stilu nas na vsaki strani zabava z nadrealizmom in norostjo, ki jo pričakujemo od genija kot je Bob.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

One Comment

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.