Zdravje,  Znanost

Nasprotovanje cepljenju v 19. stoletju

Nasprotovanje cepljenju je trenutno velik hit med teoretiki zarot, mladimi starši in ljudmi s preganjavico (ponavadi gre za eno in isto osebo). A tako imenovani “anti-vaxxers” niso trend ekskluziven 21. stoletju, ampak so strah sejali že v 19. stoletju, ko je Edward Jenner izumil prvo cepivo (proti črnim kozam). Črne koze povzročata dva virusa, Angleži pa so bolezen prvič imenovali “smallpox” v 15. stoletju, ko jo morali ločiti od sifilisa (“great pox”). Kdor zboli za črnimi kozami, po telesu dobi gnojne mehurčke in vročino, umre pa vsak tretji bolnik. Ljudje naj bi jo prvič staknili dobrih 12 tisoč let nazaj, najhuje pa je bilo v 18. stoletju, ko je zaradi bolezni umrlo okrog 400 tisoč ljudi letno. Decembra 1979 je stroka objavila, da je bolezen izkoreninjena (edina med nalezljivimi boleznimi).

Edward Jenner kmetu priporoča cepljenje (1910)
Edward Jenner kmetu priporoča cepljenje (1910)

A skočimo najprej v 18. stoletje. Cepljenje so poznali od sredine stoletja, ko je angleški fizik John Fewster leta 1768 ugotovil, da so ljudje, ki so bili okuženi z govejimi kozami, imuni na črne koze. Leta 1796 je zdravnik in znanstvenik Edward Jenner to spoznanje uporabil v praksi. Osemletnega vrtnarjevega sina je vzel za poskusnega zajčka. Iz mehurjev govejih koz je pobral gnoj in ga vbrizgal v obe dečkovi roki. Nato ga je cepil še po ustaljeni metodi, deček pa ni razvil bolezni. Nekateri pravijo, da je Jenner s svojim odkritjem rešil največ ljudi v zgodovini.

A niso bili vsi takšnega mnenja. Medtem ko naivne in prestrašene starše dandanes prepričujejo bivše Playboyeve zajčice in hollywoodski igralci, so takrat proti cepivom kričali zdravniki. Dr. Benjamin Moseley je vneto opozarjal, da cepivo vsebuje goveje spolne bolezni (natančneje volovski sifilis). Spomnil je na minotavra, ki je bil pol bik pol človek. Ženske, cepljenje z omenjenim zdravilom naj bi hodile na travnike in poskušale spolno občevati z biki. “Kdo ve, človekov značaj se lahko čudno spremeni,” je opozarjal Moseley. (vir)

Tudi dr. Thomas Rowley je imel svojo zgodbo. Trdil je, da je cepljenje malega dečka iznakazilo in da je “zdaj podoben volu.” Okrog zdravila, ki naj bi ljudi spreminjalo v govedo, je bilo toliko kravala (če mi dovolite besedno igro), da je satirik James Gillray narisal slavno karikaturo, leta 1802 pa so jo objavili v društvu nasprotnikov cepljenja.

Karikatura Edwarda Jennerja, ki cepi svoje paciente. (Gillray, 1802)
Karikatura Edwarda Jennerja, ki cepi svoje paciente. (Gillray, 1802)

Prizor, ki se dogaja v londonski bolnišnici sv. Pankracija, prikazuje cepljenje moške in ženske, ki jim iz glave rastejo rogovi; iz vseh telesnih odprtin jim lezejo biki, krave in teleta; slika na steni pa prikazuje Izraelce, ki častijo zlato tele.

Nasprotovanje cepljenju je bilo v Jurijevi Britaniji ostro, glasno in nepodprto z dokazi. Torej enako kot danes. Le da danes nimamo izgovora o pomanjkanju dokazov.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.