Jezik,  Zgodovina

Nekatere besede so ostale nespremenjene iz ledene dobe

Pred časom sem na hitro orisal zanimivo zgodovino angleškega jezika, kjer smo ugotovili, da ima več kot polovica angleških besed enake prednike kot francoščina. Lingvisti pravijo, da se angleščina in nemščina “gensko” ujemata vsaj 70%. To pomeni, da so si vsi trije jeziki v sorodu, a slednja imata skupnega prednika v bližnji preteklosti. Podobno kot smo ljudje bližnji sorodniki s šimpanzi, saj si delimo skoraj 99% genskega zapisa.

Kakorkoli, besede nimajo DNK-ja, imajo pa prabesede, ki jezikoslovcem pomagajo iskati skupne prednike. Med drugim so ugotovili, da se skozi čas spremenijo glasovi. P se pogosto spremeni v f (latinski pater je tako postal angleški father), glas t se spremeni v th in podobno. S pomočjo teh ponavljajočih se sprememb jezikoslovci lahko dokaj natančno ugibajo, kako so zvenele prabesede.

Vsem je znan indoevropski prajezik, iz katerega izvirajo med drugim angleščina, francoščina, ruščina, galščina in mnogi drugi. A Mark Pagel, jezikoslovec na univerzi Reading, je prepričan, da obstaja še starejši krovni jezik, ki združuje jezike sveta. Skeptiki mu oporekajo, češ, da bi se besede v desetih tisočletjih preveč spremenile, da bi lahko zanesljivo trdili, da imajo skupnega prednika. Pagel pravi, da je manjkala objektivna analitična metoda.

Zato je s sodelavci začel ustvarjati statistični model indoevropskih prajezikov, v katerega vključujejo le pogostost besede in njihovo besedno vrsto (samostalnik, glagol, števnik, itd.), ne osredotočajo pa se na glasove. Pred petimi leti so v reviji Nature zapisali, da obstaja 50% možnosti, da se večina besed v roku štirih tisočletij povsem zamenja. Lep primer je indoevropska beseda wata (voda), ki je sicer ostala v nemščini (wasser) in angleščini (water), v francoščini pa je postala eau. Ta prihaja iz latinske besede aqua, ki ji nekateri etimološki slovarji sicer pripisujejo korenine prav v indoevropskem prajeziku. [1]

Obstajajo pa besede, ki so ostale nespremenjene tudi do 20 tisočletij. [2] Te so na primer I, you, here, how, not in two (torej ‘jaz, ti, tukaj, kako, ne in dva’). Angleški “I”, jaz, izvira iz protogermanskega ik, ki je dal tudi nemški Ich, ta pa prihaja iz indoevropskega prajezika, kjer so jaz zapisali enako, s črko i (izgovorjava je bila sicer drugačna – egh).

Te dni pa je v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences zapisano, da so raziskovalci razširili spekter svojega lova na prabesede, saj so vključili tudi jezik Inuitov, altajske jezike in skupino jezikov z Sibirije. Z isto metodo so prišli do ugotovitve, da obstaja 23 vsakdanjih besed, ki so se ohranile v vseh omenjenih jezikih. Eden izmed primerov je tudi slovenski ti, ki zveni podobno kot tu, thou, te in turi. Pogoste so tudi besede za mater, roko, ogenj, pepel, črva ter glagola slišati in vleči. Te besede so ostale nespremenjene vsaj 14 tisočletij in pol.

 

Vir: Science Now

Foto: Richard Moore

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.