Politika,  Tehnologija,  Zeitgeist

Nevtralnost spleta: internet mogoče ne bo nikoli več enak

Nevtralnost spleta (oz. net neutrality) je zelo vroča tema v Združenih državah. Izraz pomeni enakopravnost vseh podatkov na spletu, oziroma nediskriminatorno raznašanje le-teh. Ameriški behemot Comcast se že dolgo bori za uvedbo t.i. dvotirnega spleta, kjer bi uporabniki “premium” paketov spletne vsebine dobivali z največjo možno hitrostjo, ostali pa malce počasneje. Po drugi strani bi morala podjetja, ki ponujajo vsebine, Comcastu in njemu podobnim podjetjem plačati ogromno denarja, če bi hoteli, da njihovi podatki do končnega uporabnika pridejo nemoteno in hitro. Zadeva je ena redkih, o kateri se strinajo tako navadni državljani kot tudi premožne multinacionalke.

Koncept je pravzaprav star že dobri dve stoletji, ko je Almon Brown Strowger izumil avtomatično prevezovanje klicev, ki je nadomestilo operaterje, ki so klice preusmerjali po svoji (podkupljivi) vesti.

Leta 2005 je FCC (zvezna komisija za komuniciranje) naštela štiri načela odprtega spleta, do katerega imajo pravico vsi uporabniki:

  • dostop do vseh zakonitih vsebin
  • uporaba vseh zakonitih aplikacij
  • dostop do spleta z vseh zakonitih naprav
  • svobodna izbira operaterja

Dokler ostane splet odprt, operaterji ne morejo preverjati, ovirati ali filtrirati spletnih vsebin, trg pa ostane pravičen. Seveda zagovorniki dvotirnega spleta radi poudarijo, da bi ta zagotovil hitrejši splet in več denarja za investicije v boljšo infrastrukturo. Drugi njihov argument pa je omogočeno preprečevanje hekerskih napadov in neželene pošte.

Zagovorniki spletne nevtralnosti so (poleg večine uporabnikov) Netflix, Yahoo, Microsoft, Ebay, Amazon, Vonage, Apple in sam predsednik ZDA, Barack Obama. Google je nekaj časa nevtralnost podpiral, a je pred kratkim z Verizonom predlagal stvaritev hitrejšega, “privatnega” spleta, ki bi ga podjetja dražje plačala. V le nekaj dneh je 300 tisoč ljudi podpisalo peticijo proti temu.

Kaj pa Slovenija in EU?

O spletni nevtralnosti pri nas sem leta 2014, ko sem pisal prvo verzijo tega članka, povprašal tako Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS kot tudi Telekom. AKOS je odgovoril, da v skladu z zakonodajo (glejte 203. člen) spodbuja ohranitev odprtega interneta in aktivno sodeluje z organom regulatorjev elektronskih komunikacij BEREC. Ta je pripravljal mnenja o osnutkih odločitev Evropske komisije, med drugim tudi o nevtralnosti spleta. BEREC (in med drugimi tudi AKOS) je maja 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predlagal ukrepe za enotni trg elektronskih komunikacij in popolno povezanost Evrope. (vir) AKOS je ob tem dodal, da je nemogoče napovedati, kako bodo spremembe ameriške zakonodaje vplivale na Evropsko unijo in Slovenijo, a zadnji predlog uredbe o evropskem enotnem trgu aprila letos določa, da mora spletni promet biti obravnavan enako, brez diskriminacije. (vir)

Težko je napovedati kako bo sprememba zakonodaje na tem področju v ZDA vplivala na Evropo, oziroma Slovenijo. Zadnji predlog uredbe o evropskem enotnem trgu, ki ga ja 3. aprila 2014 izglasoval evropski parlament definira načelo „omrežne nevtralnosti“ v odprtem internetu, ki pomeni, da bi morali promet obravnavati enako, brez diskriminacije, omejitev ali motenj, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo. Kot je zapisano v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 17. novembra 2011 o odprtem internetu in nevtralnosti omrežja v Evropi 2011/2866, je odprt značaj interneta ključna gonilna sila konkurenčnosti, gospodarske rasti, socialnega razvoja in inovacij, kar je imelo za posledico zelo hiter razvoj spletnih uporabniških programov, vsebin in storitev, ter posledično rasti v ponudbi in povpraševanju po vsebinah in storitvah, in je zato izredno pomemben pospeševalec prostega pretoka znanja, idej in informacij, tudi v državah, kjer je dostop do neodvisnih sredstev obveščanja omejen.

V resoluciji Evropskega parlamenta (november 2011) je zapisano, da je odprt internet ključna gonilna sila konkurenčnosti, gospodarske rasti, socialnega razvoja in inovacij, kar je imelo za posledico zelo hiter razvoj spletnih uporabniških programov, vsebin in storitev, ter posledično rasti v ponudbi in povpraševanju po vsebinah in storitvah, in je zato izredno pomemben pospeševalec prostega pretoka znanja, idej in informacij, tudi v državah, kjer je dostop do neodvisnih sredstev obveščanja omejen. (vir)

Od septembra 2018 so se zakoni v Evropski uniji spremenili. Ponudniki dostopa do interneta lahko odtlej ponujajo pakete, v katerih bodo določene storitve obravnavane drugače, v ponudbo pa bodo lahko vključili tudi storitve po ničelni tarifi “zero-rating”. To pomeni, da lahko ponudijo pakete, v katerih bo dostop do določenih storitev, aplikacij ali spletnih strani neomejen, z ustreznim plačilom.

A1, ki je bil poleg vseh ostalih slovenskih ponudnikov obtožen kršenja zakona o ničelni tarifi, in bil julija 2016 s strani sodišča odrešen vse krivde, je takoj po sprejetju septembrskega zakona na trg dal nove pakete, ki ponujajo neomejen dostop do določenih aplikacij in storitev. Prvo leto brezplačno, nato pa v okviru dodatne naročnine. AKOS je ob kritikah javnosti letos rekel, da storitev z ničelno tarifo ne prepoveduje nobena zakonodaja več – niti slovenska niti evropska, zato ne bodo ukrepali.

Ko je revija Monitor podjetje A1 vprašala za odgovor, so jim odpisali naslednje:

“V A1 ves internetni promet obravnavamo enako. Uporabniki morajo namreč za uporabo opcij A1 Play ves čas imeti zakupljen tudi prenos podatkov v osnovnem paketu (npr. A1 GO L). Če bomo po porabi zakupljenih podatkov upočasnjevali ali blokirali promet, bomo to storili za ves promet, vključno s Facebookom in Whatsappom. Prav tako vsi ponudniki aplikacij z enakovrstnimi vsebinami, kot so predvidene v posameznih opcijah, lahko pod enakimi pogoji postanejo partnerji in bodo vključeni v ponudbo. Takšna ponudba je povsem skladna z veljavnimi predpisi in evropsko regulatorno prakso ter je bila sprejeta ob upoštevanju vseh najboljših praks držav članic, kjer operaterji ponujajo tovrstne pakete ali opcije. Pri oblikovanju ponudbe je bila upoštevana slovenska sodna praksa v zvezi z uporabo 203. člena ZEKom-1. Ponudbo opcij A1 Play smo že predstavili tudi Agenciji RS za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo nedvomno ves čas skrbela, da pri njenem izvajanju ne bo kršeno načelo internetne nevtralnosti.”

Trenutno je torej vse po črki zakona in A1 trdi, da ne krši nevtralnosti spleta. A dejstvo je, da v njihovih paketih ni vseh storitev, ki bi jih uporabniki radi koristili. V ponudbi A1 Play Video na primer ni Youtuba ali Amazon Prima, v A1 Play Social ni Twitterja, itd. Prednostna obravnava je torej arbitrarna.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

One Comment

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.