Vesolje,  Znanost

Nezemljani se niso oglasili, ker so vsi mrtvi

Smo sami v vesolju? Ne bi smeli biti, glede na to, da je vesolje polno sestavin za življenje in da je okrog vsake zvezde cel kup planetov, na katerih bi statistično gledano moralo obstajati življenje.

Tu naletimo na Fermijev paradoks. Ta pravi točno to: možnosti, da obstaja tam zunaj vsaj en planet, na katerem je življenje, so astronomsko velike. A kljub temu nimamo niti enega dokaza, da je to res. Znanost se ob nasprotovanju verjetnosti in odsotnosti dokazov praska po glavi in išče odgovore. Dotlej smo imeli deset teorij.

fermi-infografika

A obstaja še ena teorija, ki sta jo pred kratkim predstavila avstralska astrobiologa Aditja Chopra in Charley Lineweaver. Teorija je podobna teoriji o redkosti življenja, le da po njunem življenje ni tako naključno in redko – le težko ga je dovolj dolgo obdržati pri… življenju.

Tej rešitvi Fermijevega paradoksa znanstvenika pravita Gajin zastoj. Ne da se življenje v vesolju praviloma ne pojavi – le priložnosti ni imelo, da bi se razvilo in razširilo.

Mnogi planeti naj bi imeli prave pogoje za pojav življenja, a kaj pogosto se lahko zgodi, da se pogoji spremenijo, planet pa postane nestabilen in neprijazen, še preden bi se življenje lahko zares začelo razvijati. Kaj če bi Zemlja pred milijardami leti izgubila atmosfero tako kot Mars in se mikrobi ne bi nikoli razvili? Chopra pravi:

“Zgodnje življenje je krhko, zato verjamem, da se redko razvije dovolj hitro, da bi preživelo. Planet je naseljiv takrat, ko živa bitja lahko uravnavajo toplogredne pline kot sta voda in ogljikov dioksid, da ostane temperatura na površju bolj ali manj enaka.”

Andrieri Stefano
Andrieri Stefano

Ko čez tisočletja stopimo na tuj planet, bomo mogoče našli fosile mikrobov. Večceličarji kot so dinozavri in ljudje se razvijajo več milijard let.

A kot rečeno, nekateri znanstveniki so bolj optimistični. Nekateri menijo, da ne zaznamo nezemeljskih sporočil zato, ker so zakoridana. Mogoče tako dobro, da so enaka kozmični radiaciji, pravi Edward Snowden.

Planet KIC 8462852 nam je namignil, kako bi bilo imeti soseda v vesolju. Četudi je ta oddaljen 1.481 svetlobnih let. Misija Kepler se kljub temu ne da, Bill Nye pa pravi, naj jim damo še malce časa. Človeštvo navsezadnje posluša komaj zadnjih 70 let.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.