• Klasična literatura s senzacionalističnimi naslovi

    Dandanes na spletu uspeš le, če imajo tvoji zapisi eksplozivne naslove, ki pritegnejo obiskovalce. Tega se že dolgo zavedajo rumeni (in manj rumeni) časopisi, ki z naslovnic v kričečih in ogromnih črkah sporočajo o grozodejstvih ali krivicah. Kakšni pa bi bili naslovi klasičnih knjig, če bi jih pisali sodobni novinarji? Kako bi Ivan Cankar imenoval svojo najnovejšo črtico, če bi jo objavil na svojem blogu? S čim bi brata Grimm pritegnila svoje bralce? Na Twitterju sem pred dobrimi tremi leti pod ključnikom #ViralnaBukva vprašal občestvo, kako bi to storili oni. Takrat sem izbral najboljše in iz njih naredil knjižne ovitke. Tokrat sem se odločil za nadgradnjo in večino s seznama…

  • Ravelov Bolero je bil na začetku le pogumen eksperiment

    Upam si trditi, da je v razvitem svetu zelo malo ljudi, ki ne poznajo zgornje skladbe. Za tiste nesrečneže, ki jo slišijo prvič, to je Bolero Maurica Ravela. Bolero je zanimiv tič v svetu klasične glasbe. Bolj ali manj gre za isti ritem in melodijo, ki se ponavljata v nedogled, z različnimi instrumenti v orkestru. Brez pravega razvoja, brez novosti. In vendar je to najbolj znana Ravelova skladba. Da ne bo pomote, Bolero je čudovita skladba, a Ravel je v življenju napisal številne skladbe, ki so boljše, a vseeno je najbolj znan po tem čudesu. Zakaj? Zakaj je skladba, ki bi morala biti po vsej logiki dolgočasna, tako privlačna in…

  • Zaporedje nenavadnih dogodkov, ko je umrl Victor Hugo

    Victor Hugo je bil eden največjih francoskih pesnikov in pisateljev, živel pa je v 19. stoletju. Konec maja 1885 ga je pri 83-ih pokončala pljučnica, žalovala pa je vsa Francija. Hugo je v svoji oporoki izrecno zahteval, naj 50 tisoč frankov razdelijo med revne, njega pa naj do zadnjega počivališča peljejo na mrliškem vozu za revne. A takratni predsednik Jules Grevy je izdal odlok, po katerem so Hugoju priredili državni pogreb z vsemi častmi. Dva milijona ljudi je prišlo na procesijo, ki je potekala med Slavolokom zmage in Panteonom, kamor so ga pokopali. A v desetih dneh po njegovi smrti so se dogajale nenavadne stvari po vsem Parizu. Dva dni…

  • Iran in Savdska Arabija: hladna vojna na Bližnjem vzhodu

    Bližnji vzhod je ena najbolj zapletenih regij na svetu. Pet držav je v razsulu in so praktično nefunkcionalne (Sirija, Irak, Afganistan, Libija in Jemen), v regiji pa divjajo štiri vojne (v istih državah, izvzemši Libijo). A vojna na tem delu sveta ni nekaj novega. Spori, konflikti in bitke so del vsakdana že od konca prve svetovne vojne, ko je propadel Otomanski imperij. In tekom 20. stoletja sta v skoraj vsak konflikt vedno vpleteni dve državi. Ne, tokrat to nista Rusija in Združene države Amerike, ampak Iran in Savdska Arabija. Ki pa imata vsaka svojega zaveznika pri omenjenih velesilah. Iran in Savdska Arabija sta zagrizena sovražnika, a zanimivo je, da nikoli nista…

  • Klub ljudožercev v viktorijanskem Londonu

    V londonski ulici, ki je nosila ime svetega Martina, je stala poceni, a čudovita restavracija Bertolini’s. Vsak torkov večer so se v imenitnejši sobi zbrali sodniki in zdravniki, pravniki in politiki, pesniki in pisatelji. V družbi prijateljev so popivali in kadili, ter rohneli nad šalami in zgodbami, ki jih je prinesel vsak gost iz svojih logov. Najraje so se pogovarjali o britanskih kolonijah in o “divjakih“, ki so tam živeli. Kaj vse so počeli ti ljudje! Imeli so več žena, občevali so z živalmi, obrezovali so svoje hčere, ubijali in bogovom darovali svoje sinove, ter se prehranjevali z ljudmi. Še preden je Darwin obrnil svet na glavo, so se moške…

  • CIA: “Ameriška in ruska propaganda sta si zelo podobni”

    Piše se leto 1951. V Koreji divja državljanska vojna, v Boliviji se zgodi državni udar, rodi se Michael Keaton, pri nas pa so snemali Kekca. V desetletju po koncu druge svetovne vojne se je hladna vojna vedno bolj ogrevala, Vzhodna Evropa pa se je morala odločati, kateri propagandi bo bolj verjela: sovjetski ali ameriški. Združene države Amerike so svoje nazore in vrednote širile preko Glasu Amerike, ki je do leta 2004 deloval tudi v Sloveniji. Četudi danes Glas Amerike trdi, da so medij ustanovili med drugo svetovno vojno predvsem zato, da bi podajal točne in uravnovešene novice, je bila resnica nekolikanj drugačna. Osrednja obveščevalna agencija CIA se je namreč spraševala,…

  • Poletno branje 2017: Strokovna literatura

    Ne dolgo tega se je začelo koledarsko poletje in za mnoge tudi dva meseca prostega časa. Kar pomeni tudi čas za branje. Leposlovje je polno čudovitih novih knjig in prepričan sem, da bodo v vaše roke prišle točno tiste knjige, ki jih radi berete. Pri strokovni literaturi pa je pogosto tako, da mogoče sploh ne veste, da vas nekaj zanima, dokler ne vidite, da o tem obstaja knjiga. Zato si kar poglejmo najbolj zanimive knjige, ki se jih splača prebrati čez poletje. (Tudi manj pozorni bodo opazili, da so vse knjige v angleščini – zgolj posledica tega, da je v tem jeziku izbira večja in zato, ker sam berem predvsem…

  • Vohuni, milijarderji in hekerji: ljudje, zaradi katerih je Trump v Beli hiši

    Odkar je novembra 2016 na ameriških predsedniških volitvah zmagal Donald J. Trump, se govori, da mu je do zmage pomagala Rusija. Preprosta verzija zarote je, da je Vladimir Putin s pomočjo KGB in svojih medijev (Russia Today, Sputnik, ipd.) nekako prepričal Američane, da so volili za Trumpa. Če odmislimo elektorski kolegij in tri milijone glasov, ki jih je Hillary Clinton dobila več kot Trump, teorija o Rusih kaže v pravo smer. Mikro-trženje: vse o vas, da pridejo do vas V to zgodbo je vpletenih več zanimivih milijarderjev in sumljivih obrazov, vojaška propaganda in hekerji, banke in politiki. Da bi ozadje bolje razumeli, moramo začeti pri pojavu “mikro-trženje”. Mikro-trženje je tehnika…

  • Soča ali Isonzo: Poitalijančevanje slovenskih krajev med prvo svetovno vojno

    Kdor se je kdaj peljal skozi italijanske kraje za mejo, je verjetno opazil, da mnogo krajevnih imen zveni nekam slovensko. Gradisca d’Isonzo, Cervignano, Gonars, Trivignano, Capriva, Jamiano in Palschisce. Verjetno mi ni treba na dolgo razlagati, da so to dolgo časa bili “slovenski” kraji. Z narekovaji tu operiram zato, ker Slovenije kot take ni bilo, je pa bila Avstro-Ogrska in tod so že od nekdaj živeli Slovenci. Po prvi svetovni vojni so kobariškemu čudežu navkljub Italijani dobili celotno Primorsko, a njihov apetit po slovenskem ozemlju ni bil nekaj spontanega. Italijanskim iredentistom se je po teh krajih kolcalo že sredine devetnajstega stoletja, ko so prišli na idejo, da imajo njihova kulturna manjšina pravico…

  • Begunci: Shakespeare je pred 400 leti nagovoril Trumpa in Cerarja

    Begunci in imigranti so glavna novica zadnji dve leti. Zaradi vojn in obupnih razmer na Bližnjem vzhodu so na evropska vrata potrkale neskončne množice. “Begunec” je beseda leta 2016. Begunci so na jezikih obeh političnih strani. Nekateri protestirajo proti njim, drugi protestirajo v njihovo podporo. Begunci, lahko rečemo, delijo narode. Donald Trump je postal predsednik Združenih držav, ker je nižji in srednji sloj belcev prepričal, da bo konec Amerike zaradi imigrantov iz Mehike in beguncev iz Sirije. Zato bo zgradil ogromen zid. Zgodil se je Brexit, ki bo Veliki Britaniji veliko bolj škodoval kot koristil, ker so desni populisti nižji in srednji sloj belcev prepričali, da mora Velika Britanija spet…