12/12/2017 | 03:16
You are here:  / Knjige / Kultura / Literatura / Seznami / Poletno branje 2017: Strokovna literatura

Poletno branje 2017: Strokovna literatura

Ne dolgo tega se je začelo koledarsko poletje in za mnoge tudi dva meseca prostega časa. Kar pomeni tudi čas za branje. Leposlovje je polno čudovitih novih knjig in prepričan sem, da bodo v vaše roke prišle točno tiste knjige, ki jih radi berete. Pri strokovni literaturi pa je pogosto tako, da mogoče sploh ne veste, da vas nekaj zanima, dokler ne vidite, da o tem obstaja knjiga. Zato si kar poglejmo najbolj zanimive knjige, ki se jih splača prebrati čez poletje.

(Tudi manj pozorni bodo opazili, da so vse knjige v angleščini – zgolj posledica tega, da je v tem jeziku izbira večja in zato, ker sam berem predvsem v angleščini.)

Norse Mythology (Neil Gaiman)

Za Gaimana bi lahko rekli, da je obseden z bogovi, saj se z njimi ukvarja v mnogih svojih knjigah. Zato ni čudno, da se je posebej posvetil enemu najbolj barvitih mitoloških svetov, nordijski mitologiji. Na svoj edinstven način nam predstavi stvarjenje sveta, skandinavska božanstva, škrate in velikane, Ragnarok, Odina, Thorja, Lokija in vse ostale like nordijskega Olimpa. Ko boste imeli dovolj spletk in klanja v Bibliji, zamenjajte okolje v veliko krajši mitološki pustolovščini.

Word by Word: The Secret Life of Dictionaries (Kory Stamper)

Če ste kaj podobni meni, potem vas besede neverjetno zanimajo. V tem primeru imate doma vsaj en slovar, bolj verjetno več njih. A kako slovar nastane? Zdijo se nam samoumevni, a za njimi se skriva obsesiven svet leksikografov, mučno tuhtanje kako definirati besede, ter tekma z jezikom, ki se neprestano razvija. Kory Stamper poleg razkritja skrivnostnega sveta strokovnjakov in akademikov, katerih življenje so besede, razloži med drugim tudi to, kako so naši predsodki odvisni od jezika, ter na primer to, da je OMG prvič uporabljen v pismu Winstonu Churchillu.

Children of Lucifer (Ruben van Luijk)

Za mnoge so satanisti vsi, ki so oblečeni v črno in poslušajo black metal. Za mnoge so satanisti tudi temačni ljudje, ki v kleteh, oblečeni v pregrinjala, žrtvujejo drobnico in častijo pentagram. A za satanizmom se v resnici skriva bogata preteklost, polna romantičnih pesnikov, anarhistov, ezoterikov, dekadentnih pisateljev, eksorcistov, ter drugih slikovitih likov. Sodobni satanizem, ki je tesno povezan z revolucijama v Franciji in Ameriki, je vgrajen v temno stran evolucije sodobne civilizacije. In skozi vso zgodovino je prekomerno demoniziran (vem).

Homo Deus (Yuval Noah Harari)

Potem, ko se je izraelski zgodovinar v uspešnici Sapiens lotil preteklosti najbolj uničevalnega bitja na planetu, človeka, v knjigi Homo Deus pogleda v našo prihodnost. Človek se je v relativno kratkem času razvil do takšne stopnje, da obvladuje vse štiri jezdece apokalipse, in je zanj večja nevarnost človek sam. Če se človek počasi spreminja v boga, ki si je podredil vse svet, kakšni izzivi ga čakajo v prihodnosti? Bomo premagali smrt? Bomo ustvarili umetno inteligenco? Se bomo samouničili?

The Great Cities in History (John Julius Norwich)

Zgodovina človeštva je svoje mesto dobila v neštetih knjigah, skozi različne oči in zorne kote. The Great Cities in History pa se naše zgodbe loti preko mest – popolnoma človeškega izuma. Večina človeštva trenutno živi v mestih (74 % v razvitem svetu). A kako smo prišli do tu? Začenši z Urukom in Jeruzalemom pa vse do Bagdada, Pariza in New Yorka, nam različni pisci in strokovnjaki razkrijejo, kako ima vsako mesto značaj in kakšna zgodovina se v njih piše.

On Tyranny: Twenty Lessons from the Twentieth Century (Timothy Snyder)

Doktor zgodovine na univerzi Yale je doslej napisal veliko knjig na temo diktature in nacionalizma, predvsem pa o Hitlerju in Stalinu. Zato zlahka rečemo, da ve stvar ali dve o samodržcih. Zato je letos vse svoje znanje o tiranih strnil na dobrih stotih straneh v obliki dvajsetih lekcij. Ves svet se namreč sprašuje, kakšna bo naša prihodnost, ko v Ovalni pisarni sedi človek, ki se ne zmeni za demokracijo in za katerega mnogi trdijo, da kaže diktatorske poteze. Snyder v 20 poglavjih pokaže, kako se upreti novodobnemu fašizmu in kako ohraniti težko prigarane svoboščine v 21. stoletju.

The Raqqa Diaries (Samer)

Raqqa je mesto v vzhodni Siriji z burno in bogato zgodovino. Danes je pod nadzorom ISIS in je najbolj osamljen kraj na svetu, kjer so televizorji prepovedani, napačna dolžina hlač se kaznuje, uporaba mobitela pa je smrtno nevarna. Seveda novinarji ne smejo v Raqqo in kdorkoli govori z zahodnimi mediji, je obglavljen. A BBCju je po dolgih mesecih pogovorov s skupino aktivistov uspel dobiti dnevnik člana, ki je opisal življenje pod islamo-fašistično oblastjo. Njegovo zgodbo opisujejo kot brutalno, grozljivo, a polno upanja in junaštva.

Age of Anger (Pankaj Mishra)

Kako si lahko razložimo vzpon sovraštva in preganjavice, ki usmerja jezne teroriste, nacionaliste, rasiste in seksiste? Zakaj je splet poln “trolov” in nadlegovanja? Pankaj Mishra ugotavlja, da se je vse začelo pred dvesto leti. Sodoben svet je namreč vsem obljubljal utopijo, ki pa so je deležni le redki. Ostali, ki še vedno živijo v revščini in ponižanju, pa hitro padejo na limanice populistov in demagogov. Ne glede na kulturo in geografijo, razočarani in pozabljeni reagirajo na srhljivo enak način: sovraštvo do izmišljenih sovražnikov, poskus vrnitve v “tiste zlate čase”, ter ego trip s pomočjo nasilja. Trumpovi volivci, jezni Vztrajniki, in islamski teroristi niso nič novega – so le nadaljevanje nemškega nacionalizma, ruske revolucije, italijanskega šovinizma in anarhizma po vsem svetu.

The Poetry of Pop (Adam Bradley)

Ob pop glasbi pogosto zamahnemo z roko, češ, to je potrošni material, s katerim nas posiljujejo komercialne radijske postaje, z umetnostjo pa imajo toliko veze kot krava z raketo. A kritik in profesor Adam Bradley meni, da je pop glasba najbolj razširjena oblika pesniškega izražanja v določenem času. Mozart je bil Rolling Stones svojega časa, Gershwin pa Rihanna svojega. Pop glasba je obrt, ki z vsemi triki in tehnikami napada naše možgane in se poskuša usidrati v njih. Medtem ko mogoče Pitbull ni videti kot Byron, Bradley najde poezijo tam, kjer bi jo najmanj pričakovali.

The Evangelicals (Frances Fitzgerald)

Ameriški evangeličani so zagotovo ena najbolj zanimivih verskih skupnosti sodobnega krščanstva, saj ima s svojo napeto zgodovino največji vpliv v ameriški politiki. Od revivalistov 18. stoletja, ki so se uprli glavnemu toku krščanstva, pa do “sodobnih” fundamentalistov in televangelistov, ki kričijo proti splavom in homoseksualcem, so evangeličani najbolj ameriško versko gibanje, ki močno definirajo ameriški narod, kulturo in politiko.

Hillbilly Elegy (J.D. Vance)

Še en fenomen, ki ga moramo razumeti, če hočemo razumeti vzpon Trumpa, je “hillbilly”. Po naše so to kmetavzarji ali rovtarji. Medtem, ko na svet gledamo kot na boj med levimi in desnimi ali med revnimi in bogatimi, se kulturni boj bije tudi med ruralnim in urbanim svetom. T.i. kmetavzarji so predvsem bel delavski razred, ki vztrajno tone v revščino, a se nanj pogosto pozablja. Rasizem, nacionalizem in uporništvo nastajajo v družinah, ki so rojene v revščino, nasilje in alkoholizem, in četudi se bralci iz bolj privilegiranih razredov ne strinjamo z nazadnjaškimi idejami “kmetavzarjev”, jih je treba nujno razumeti in razmišljati, kako velik del ljudi potegniti iz začaranega kroga.

Danubia (Simon Winder)

Dolga stoletja je bila rodbina Habsburg ena najmočnejših kraljevih družin v Evropi. Koktejl bojevnikov, glasbenikov, melanholikov, norcev in čarodejev je imperij vodil skozi burno zgodovino vse do leta 1918, ko so umirala cesarstva. Brez Habsburžanov težko govorimo o Evropi in v skoraj 600 strani dolgi zgodbi nam Simon Winder odpre vrata v svet kraljeve alkimije, okostnjakov in neposrečenih zakonov, religije in piratov, ter v ogromen imperij stoterih jezikov. Zabavno in poučno.

The Norton Anthology of Poetry

Peta izdaja biblije anglosaksonske poezije sicer ni nova knjiga (2004), je pa po mojem mnenju nujna za vse, ki imajo radi poezijo, napisano v angleščini. Na skoraj 2200 straneh se zvrsti 1828 pesmi, od Chaucerja do Boba Dylana. Z definicijami obskurnih besed in razlagami strukture pesmi, je ta behemot nepogrešljiv. In seveda popolna knjiga za poletno branje.

LEAVE A REPLY

Your email address will not be published. Required fields are marked ( required )