21/11/2017 | 20:08
You are here:  / Kultura / Literatura / Politika / Zeitgeist / Begunci: Shakespeare je pred 400 leti nagovoril Trumpa in Cerarja

Begunci: Shakespeare je pred 400 leti nagovoril Trumpa in Cerarja

Begunci in imigranti so glavna novica zadnji dve leti. Zaradi vojn in obupnih razmer na Bližnjem vzhodu so na evropska vrata potrkale neskončne množice. “Begunec” je beseda leta 2016. Begunci so na jezikih obeh političnih strani. Nekateri protestirajo proti njim, drugi protestirajo v njihovo podporo. Begunci, lahko rečemo, delijo narode. Donald Trump je postal predsednik Združenih držav, ker je nižji in srednji sloj belcev prepričal, da bo konec Amerike zaradi imigrantov iz Mehike in beguncev iz Sirije. Zato bo zgradil ogromen zid. Zgodil se je Brexit, ki bo Veliki Britaniji veliko bolj škodoval kot koristil, ker so desni populisti nižji in srednji sloj belcev prepričali, da mora Velika Britanija spet postati trdnjava. Viktor Orban je postavljal bodečo žico, naš premier pa je dvignil stavo in postavil ograjo. Naš premier je nato še bolj zaostril retoriko in dejanja in potrdil spremembo zakona o tujcih. Kljub temu, da nevladne organizacije opozarjajo, da je samo Evropsko sodišče za človekove pravice v preteklosti razsodilo, da vračanje ljudi ni zakonito. A v središču Cerarjeve politike je “človek“.

Anglija, 1517 | Slovenija, 2015. (STA)

Kakorkoli, tako dolg uvod je tu zato, da lahko preidem na bistvo te objave. Strah pred imigranti namreč ni nov pojav. Pred šestimi stoletji je v Angliji izbruhnil val ksenofobije. V angleška pristanišča je med letoma 1330 in 1550 namreč priplulo 64 tisoč tujcev: vse od bogatih bankirjev iz Lombardije pa do revnih flamskih delavcev, ki so iskali boljše življenje. Domačini so kričali, da jim bodo imigranti pobrali službe. (To slišimo tudi pri nas, v Ameriki in v Angliji. A dejstvo je, da imigranti ustvarjajo nove službe in izboljšajo gospodarstvo.) Jezni domačini so tudi bentili, da jim bodo imigranti uničili kulturo (tudi znana krilatica). Napetost je dosegla vrh, ko so prvega maja 1517 na londonske ulice zakorakale jezne množice in napadle dotične imigrante s kiji, kamni, opekami in vrelo vodo, ter jih po vrhu še okradli. Thomas More, takratni namestnik šerifa, je poskušal množico pomiriti.

“Človek” v središču neke politike. (STA)

Ta dan, ki ga Britanci poznajo pod imenom Zlobni majski dan, je obeležen v gledališki igri z naslovom Knjiga Sira Thomasa Moora, ki je bila napisana med letoma 1596 in 1601, ter dolgo časa prepovedana. William Shakespeare in še dva pisca so bili določeni, da pregledajo in obdelajo besedilo, ki ga je napisal nekdo četrti. Skoraj zagotovo je, da je Shakespeare dodal odločen govor v podporo priseljencev. Igra ni videla odra začasa Shakespearea, saj je kraljevi cenzor menil, da bi lahko razjezila angleško javnost, ki se je v tistem času spet soočala z novo begunsko krizo. Takrat so namreč v Angliji zavetišče iskali francosko govoreči protestanti, ki jih niso marali v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem.

In kako je Shakespeare nagovoril ljudi, ki jim begunci niso bili povšeči? S temi besedami: (Prevod je silno poenostavljen. Celoten tekst v izvirniku lahko preberete tukaj)

Vi ste se spravili nad tujce,
Jih umorili, jim prerezali vratove, jim vzeli hiše,
In svoje zakone spustili s povodca
Nad nje kot pse; joj, joj, povejte nam, kralj!
Če bi vaši grehi naenkrat bili preveč hudi,
Tako hudi, da bi vas izgnali, kam bi šli?
Katera država bi vam, glede na vaše grehe,
Dala zavetišče? Bi šli v Francijo ali Flandrijo?
V eno od nemških dežel, v Španijo ali Portugalsko,
Ne, kamorkoli, kjer se ne zmenijo za angleške zakone.
Kaj, če bi vi bili tujec: bi bili veseli,
Če bi našli narod s tako barbarskim značajem?
Narod, ki bi izbruhnil v grozljivo nasilje,
Da bi vam preprečil prostor pod soncem.
Narod, ki bi ostre nože dali ob vaš vrat,
Ki bi vas sovražil kot pse, kot bi Bog
Ne ustvaril in si lastil tudi vas?

Thomas More se zanaša na človeško sočutje, ki očitno tudi takrat ni bilo samoumevno: kaj, če bi tudi protestniki in nasprotniki morali iz države? Tudi oni bi postali “ubogi tujci” in enako ranljivi. Iz Anglije 16. stoletja so te lahko izgnali iz več razlogov, v 21. stoletju pa ljudje lahko postanejo begunci zaradi vse bolj verjetnih vojn. Še ne tako dolgo nazaj smo bili priča beguncem iz Bosne, ki so bežali krvavi vojni. Sreča, da nismo takrat gradili ograje na meji.

LEAVE A REPLY

Your email address will not be published. Required fields are marked ( required )