• Besede, ki v slovenščini ne obstajajo #3

    Predolgo je minilo od zadnjega seznama besed, ki v slovenščini nimajo ustreznice. Ne spreglejte prvega in drugega seznama. Besede, ki v slovenščini ne obstajajo: Bérézina (francoščina): “C’est la bérézina!” izraža več kot le resno polomijo. Prihaja iz imena beloruske reke, ki so jo leta 1812 poskušali prečkati Napoleonovi vojaki, a so med bitko izgubili nešteto mož (okrog 25 tisoč). Bolan (bosanščina): Medmet, ki ga uporabljajo mnogi Bošnjaki, pomeni moškega, uporablja pa se ga v neformalnem neposrednem sporazumevanju. Formacja (poljščina): Sociologija s to besedo označuje miselni okvir in kulturo, značilno za eno generacijo. Celo življenje pripadamo svoji “formacji“. Gattara (italijanščina): Beseda prihaja iz besede gatto, pomeni pa starejšo in osamljeno žensko,…

  • 40 angleških besed, ki so nastale med prvo svetovno vojno

    Jezik se neprestano razvija, kar je razvidno v naraščaju novih besed, ki ga vsako leto doživlja angleščina. Tudi tako velik dogodek kot je bila prva svetovna vojna gotovo vpliva na nastanek novih besed. V slovarjih najdemo mnogo besed, ki so se prvič pojavile med letoma 1914 in 1918. Seveda niso vse nastale zaradi Velike vojne, ogromno pa se jih je rodilo v krvavih rovih evropskih bojišč. Nove besede so kovali tako angleški kot tudi ameriški vojaki, ki so od lokalnega prebivalstva prevzeli ta in oni izraz in ga sčasoma udomačili. Spodnji seznam se ubada prav z omenjenimi besedami. 1914 Sam izraz “svetovna vojna” je bil prvič omenjen leta 1898 kot…

  • 35 besednih fosilov v angleščini

    Besede fosili? Kaj za vraga je to? To so besede, ki so ostanki iz preteklih obdobij in so preživele le v izoliranih rabah. Poglejte si 35 čudovitih besed, ki se uporabljajo le še v določenih primerih (pa bi se lahko tudi sicer): Ado: mučiti se zaradi malenkosti (“without further ado” ali redkeje, “much ado about nothing” – “veliko hrupa za prazen nič”) Amok (or amuck): na nedzorovan način (“run amok”) Bandy: premetavati, podajati ali pričkati se (“bandy about”) Bated: ukročen ali odtegnjen (“wait with bated breath”) Batten: z letvami zabijati, okrepiti (“batten down the hatches”) Beck: poziv, sklic (“at one’s beck and call”) Bygones: preteklo, kar je v preteklosti (“let…

  • Zakaj ima angleščina toliko sopomenk za pijanost?

    V angleščini obstaja na stotine besed in fraz, ki pomenijo biti pijan. Osnovna fraza je seveda being drunk in v knjižni angleščini sopomenk ni pretirano veliko.: besotted, bevvied, imbibed, inebriated, intoxicated, paralytic, in toped. Sleng pa po drugi strani pozna neverjetno veliko sinonimov. Eden glavnih strokovnjakov za sleng, Jonathon Green, je v 500-letni zgodovini angleščine našel več kot sto tisoč različnih slengovskih besed in med njimi je okrog tri tisoč tistih, ki pomenijo pijanost. J.Y.P. Greig je leta 1938 v Edinburgh Review zapisal, da ima sleng tri glavna gonila: seks, denar in opojne pijače. Če dobro pobrskate po svojem besednjaku, boste videli, da se pisec ni zmotil. [1] Če omenimo…

  • Kako v angleščini zveneti sofisticirano v nekaj korakih

    Jezik je odraz izobraženosti in z uporabo bolj sofisticiranih besed boste izpadli veliko bolj bistri. Ker se v slovenščini verjetno že znate izražati bolj elegantno, poskusimo obrusiti še vašo angleščino. S prijatelji stopite iz kino dvorane in en izmed njih vzklikne, da je bil film epic. Beseda se je razpasla kot Gold-4-Cash pajzli in ne pomeni, kar imate v mislih. Raje uporabite besedo supreme (highest in excellence), ki bolje oriše občutje. Ko se pred kinodvorano spotaknete, prijateljica v smehu vzklikne “Fail!” A to ni samostalnik, dragi moji, ampak glagol. Popravite jo, da je vaša nezgoda pravzaprav blunder (an embarrassing mistake). Med vožnjo domov na telefonu prebirate Twitter. Nekdo svoje jadikovanje…

  • Besede, ki v slovenščini ne obstajajo #2

    Leta 1970 sta Dmitri Borgmann in Dwight Ripley naredila seznam tujih besed z zapletenim pomenom, ki jih ni v angleščini. Večine teh besed ni tudi v slovenščini. Spisku so dodane tudi besede, ki sem jih našel drugje. Če so vam všeč, si poglejte prvi članek. Backpfeifengesicht (nemščina): obraz, ki kar kliče po zaušnici Ezernyolcszaznegyvennyolcban (madžarščina): leta 1848 Fachidiot (nemščina): človek, katerega življenje je osredotočeno samo na akademski svet Forthnight (angleščina): štirinajst dni Groak (angleščina): hrepeneče strmeti v nekoga, ki jé Harfendaz (turščina): oseba, ki se na ulici žaljivo obnaša do ženske Kummerspeck (nemščina): prekomerna teža, ki je posledica “čustvenega prehranjevanja” Kwelder (nizozemščina): ozemlje na drugi strani jarka Mezabralis (latvijščina): revolucionar, ki se skriva v hosti Mihrap (turščina): ženska, ki je…

  • 103 najlepše angleške besede

    Nekaterim ljudem je jezik samoumeven, nekaterim le orodje, ki misli ureja in pretvarja v govor, zame pa je poleg drugega tudi svoje področje estetike. Jezik je preprosto lep. In upam si trditi, da so nekatere besede lepše od drugih in ne nujno zaradi svojega pomena. Lepše so po svojem zvenu. Ailurophile = ljubitelj mačk Assemblage = shod Becoming = privlačen Beleaguer = oblegati Brood = tuhtati Bucolic = podeželski Bungalow = manjša koča Chatoyant = spremenljivih barv Comely = privlačen Conflate = zliti Cynosure = središče pozornosti Dalliance = ljubkovanje Demesne = posestvo Demure = spodoben Denouement = razplet Desuetude = zastaranje Desultory = počasen Diaphanous = prosojen Dissemble =…

  • Besede, ki v slovenščini ne obstajajo

    Slovenci imamo bogat besedni zaklad, a nekaterih besed vseeno nimamo: Age-otori (japonščina): izgledati slabše po striženju Cualacino (italijanščina): sled na mizi, ki jo pusti mrzel kozarec Desenrascanço (portugalščina): izvleči se iz slabe situacije po MacGuyverjevo Ennui (francoščina): občutek vsesplošne utrujenosti in nezadovoljstva Forelsket (norveščina): navdušenje, evforija ob prvi zaljubljenosti Fremdschämen (nemščina): občutek sramu za nekoga drugega Gigil (filipinščina): potreba po ščipanju ali stiskanju nečesa, kar je nepredstavljivo ljubko Götterdämmerung (nemščina): katastrofalen konec (posebej režima ali ustanove) Iktsuarpok (inuitščina): “Poglej ven, če kdo prihaja.” Ilunga (bantu): oseba, ki karkoli odpusti prvič, spregleda drugič, tretjič pa ne več L’esprit d’escalier (francoščina): občutek, ki ga dobiš, ko zapustiš pogovor in se spomniš vseh stvari…