• Naš obstoj je neizbežen, pravi matematika

    Zakaj obstaja življenje? Zakaj obstajamo mi? Mnogi bodo trdili, da nas je ustvarilo nebeško bitje, a vsakemu z nekaj logike je jasno, da temu ni tako. A tudi znanost nima jasnega odgovora. Najpopularnejša teorija pravi, da se je življenje začelo v pradavninski “juhi” pred več kot tremi milijardami leti, ko naj bi strela iz vode, metana, amoniaka in vodika ustvarila aminokisline in sladkor (dokazano leta 1953). Druga teorija pravi, da so se prve molekule življenja srečale na glini. Tretja pa trdi, da so se zapletene molekule razvile skozi preproste reakcije med preprostimi molekulami. A najnovejša teorija pravi, da naš obstoj ni tako naključen, kot se je zdelo doslej. Za fizike je…

  • 14 živali, ki jih vaši otroci ne bodo več poznali

    Vsi poznamo dejstvo, da je 99,9% vrst, ki so kadarkoli obstajale, izumrle – in večina izumrtij se je zgodila pred časom Homo sapiensa. Znanost ocenjuje, da bo v naslednjih 86 letih izumrla polovica vrst, ki jih poznamo danes. Človek je glavni krivec, mimogrede. S trenutnim tempom se zna zgoditi, da bodo nekatere živali, ki jih lahko danes še vidimo v divjini, vaši otroci videli le še v živalskih vrtovih. Amurski leopard (Panthera pardus orientalis) Ta čudovita, poltretji meter velika mačka, je od leta 1996 na seznamu kritično ogroženih živali. Leta 2007 je v divjini živelo le še do 26 dotičnih leopardov. Najdemo jih na skrajnem vzhodu Azije, izumirajo pa zaradi…

  • Vaša depresija je lahko rezultat babičinega trpljenja

    Več kot stoletje naše obnašanje razlagamo z dualizmom narava-vzgoja, oziroma biologija-psihologija. Smo določene lastnosti podedovali (Darwin) ali pa je vsega kriva mati (Freud)? Mogoče oboje. Leta 1992 sta molekularni biolog Moshe Szyf in nevrobiolog Michael Meaney šla na pijačo v Madridu. Združil ju je skupni kolega, ki je takrat raziskoval vpliv materinske nepozornosti pri živalih, zanimal pa ga je vidik obeh kolegov. Znanstvenika sta se pogovarjala o novih odkritjih v genetiki, ki že od sedemdesetih let ve, da DNK potrebuje nekaj dodatnega, da ve, katere gene mora prekopirati. Ta dodatek je metilna skupina, ki celicam naroča, kateri geni so pomembni za njene beljakovine. Ker te skupine obstajajo ločeno od dvojne…