• Zakaj Hitler ni hotel biti “naci”

    Ko danes beseda teče o Hitlerju in njegovi stranki, redko uporabimo kratico NSDAP ali predolgo frazo Nacionalsocialistična nemška delavska stranka. Raje rečemo nacist ali kar naci. Tudi ko govorimo o sodobnih skrajno-desničarskih organizacijah kot sta npr. Generacija Identitete ali Domovinska liga, rečemo, da so neonaciji. V anglo-ameriškem svetu je izraz Nazi še pogostejši, kjer zgodovinske knjige ali dokumentarne oddaje govorijo o “Nazi Germany” ali “Nazi Camps”. Nemci, na primer, raje rečejo national-socializmus ali pa preprosto NS. Sam Hitler, vrhovni naci, ni hotel, da njega ali njegove pristaše kdo kliče naci. Zakaj se je izraz obdržal? Zaradi jezuitov, kmetavzarjev, in zgodovine, ki jo pišejo zmagovalci. Ko so leta 1919 ustanovili stranko…

  • Dan D bi lahko bil popolna polomija

    Pred natanko 75 leti, 6. junija 1944, so se zavezniške sile (Američani, Britanci in Kanadčani) izkrcale v Normandiji in izvedle največjo invazijo z morja v zgodovini. S to potezo se je začelo osvobajanje Francije in Zahodne Evrope izpod nacističnega jarma. Na petih sektorjih normandijske obale v dolžini 80 kilometrov se je izkrcalo dobrih 150 tisoč mož. V peklenski bitki je umrlo 4.414 zaveznikov, izgubili pa so 185 tankov. Na nemški strani je bilo žrtev nekje med štiri in devet tisoč. Pri načrtovanju in izvedbi takšne operacije je seveda na tisoče spremenljivk in operacija Overlord bi prav lahko bila popolna polomija. Nemci so pričakovali angleški napad, zato so obalo ob Atlantiku…

  • 1941: Slovenski mediji med prvim letom okupacije

    Pred časom smo si pogledali vzpon najbolj zloglasnega diktatorja skozi prizmo slovenskega tiska, tokrat pa me je zanimalo njihovo poročanje tik pred in med okupacijo, ki se je začela leta 1941. Usodni mesec je bil april, ko se je v prvem tednu začela agresija proti Jugoslaviji. Prestolnica je padla v le nekaj dneh, sledila sta kapitulacija Jugoslavije in Hitlerjev obisk v Mariboru. Ko je bila Ljubljana priključena Kraljevini Italiji, se je maj komaj začel. Prve akcije upornikov so se zgodile že v prvih mesecih, a do jeseni, ko je prišlo do konkretnejšega upora, tisk o tem ni poročal. V članku želim naslikati stanje slovenskega tiska pred okupacijo slovenskega ozemlja, in…

  • Kako so o vzponu Hitlerja poročali slovenski mediji

    Tudi slovenski časopisi, ki jih je bilo v dvajsetih in tridesetih mnogo, so poročali o "dogodivščinah" v Nemčiji in z vsakim mesecem je Slovencem postajalo jasno, da Adolf Hitler ni nekdo, ki bo po nekaj zdrahah in polomu na volitvah izginil v meglici preteklosti. Poglejmo, kako so o Hitlerjevem vzponu poročali slovenski mediji.

  • Kakšen je bil humor v nacistični Nemčiji?

    Nemci stereotipno niso znani po smislu za humor in njihov neslavni firer, Adolf Hitler, je bil videti še manj za štose kot njegovi podaniki. A humor je moral obstajati: še toliko bolj, glede na grozljivke, ki so se dogajale v nacistični Nemčiji in širom sveta. Viri trdijo, da je bil humor predvsem uperjen proti nacistom samim. Medtem ko je bil narod bolj ali manj navdušen nad Hitlerjem, pa niso marali nacistične stranke. Zdela se jim je namreč pokvarjena in lopovska. Nekateri zgodovinarji te šale vidijo kot pasiven upor proti diktaturi enoumja, a verjetneje je šlo za “spuščanje pare” nemškega naroda. Dokler so šale ostale med štirimi stenami in najbližjimi prijatelji,…

  • 64 zgodovinskih fotografij v barvah

    Tako imenovana ‘kolorizacija’ črno-belih fotografij je bila najbolj priljubljena v drugi polovici 19. stoletja, preden so izumili barvno fotografijo, ko so specializirana podjetja ljudem ročno barvala monotone podobe zamrznjenih trenutkov. A s pojavom računalniških programov za urejanje fotografij se je ljubiteljsko barvanje vrnilo. Zanesenjaki širom sveta s Photoshopom popravljajo in barvajo starodavne fotografije svojih prednikov ali tiste bolj znane zgodovinske fotografije. (Tu se lahko naučite tovrstnega početja.) Spodaj sem zbral 64 fotografij iz zgodovine, ki so bile izvorno posnete v črno-beli tehniki, nato pa so bile računalniško pobarvane. Na nekaterih so znane osebnosti in zgodovinski trenutki, na drugih pa trd vsakdan ljudi izpred mnogih let.

  • Vila Vrhunec, ljubljanska hiša z napeto preteklostjo

    Na Barjanski 3, tik ob francoski ambasadi in lučaj stran od Filozofske fakultete, se nahaja vila Vrhunec, ki je od svojih prvih temeljev videla burno zgodovino. Vilo je dal zgraditi Vinko Vrhunec, komercialni direktor Trboveljske premogokopne družbe, načrt zanjo pa je izdelal arhitekt Vladimir Mušič, Vinkov prijatelj s Soške fronte. Končana je bila leta 1933, torej istega leta, ko je Adolf Hitler postal nemški kancler. Vinko Vrhunec je med vojnama veljal za enega najbolj premožnih Slovencev, obenem pa domoljub in protifašist. Slednje ga je stalo svobode, saj so ga konec leta 1941 aretirali Italijani in odpeljali v Rim služit 30-letno zaporno kazen. Med službeno potjo v Švico, kjer naj bi…