• 40 angleških besed, ki so nastale med prvo svetovno vojno

    Jezik se neprestano razvija, kar je razvidno v naraščaju novih besed, ki ga vsako leto doživlja angleščina. Tudi tako velik dogodek kot je bila prva svetovna vojna gotovo vpliva na nastanek novih besed. V slovarjih najdemo mnogo besed, ki so se prvič pojavile med letoma 1914 in 1918. Seveda niso vse nastale zaradi Velike vojne, ogromno pa se jih je rodilo v krvavih rovih evropskih bojišč. Nove besede so kovali tako angleški kot tudi ameriški vojaki, ki so od lokalnega prebivalstva prevzeli ta in oni izraz in ga sčasoma udomačili. Spodnji seznam se ubada prav z omenjenimi besedami. 1914 Sam izraz “svetovna vojna” je bil prvič omenjen leta 1898 kot…

  • Zakaj Hitler ni hotel biti “naci”

    Po zaslugi filozofa Lea Straussa lahko kogarkoli označimo za nacista. [Prav, ravno Straussu to ni bilo všeč.] In če lahko koga najbolj upravičeno označimo za “nacija”, je to gotovo Adolf Hitler, ne? Že, a Hitler bi vam zameril. Ko je ustanovil Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei, ni ravno razmišljal o PR primernosti imena. Mogoče je pričakoval, da bodo člane vedno nazivali s polnim imenom [nekako takole]. Ni pa pomislil, da bodo nasprotniki mogoče Nationalsozialistische skrajšali v Nazi, priljubljeno nemško žaljivko, ki je sicer daleč od današnjega pomena. Vsaka kultura ima svoje tarče posmeha. Američani se šalijo na račun Poljakov, Angleži na račun Ircev, Primorci na račun Ljubljančanov in Ljubljančani pa na račun…

  • Etimološko gledano so geni povsod

    Geni so tiste drobne zadeve, ki določajo, kakšni smo. Beseda gen izvira iz latinske besede genus (ta pa iz grške genos), ki pomeni rojstvo, oziroma izvor. Genetika je naslednja beseda s tem korenom in pomeni vedo, ki se ukvarja z geni. Ta je najbolj očitna. Prav tako generacija, ki prihaja iz infinitiva genero (ustvariti), ta pa je naravnost iz genusa. Malo manj očitna je beseda general in zdaj, ko vemo, da ima iste korenine, je genocid, ki ga ponavadi ukažejo prav generali, ironičen izraz, saj bi etimološko pomenil samomor. V angleščini beseda generous pomeni radodaren, korenine pa si deli z doslej naštetimi besedami. Sprva je beseda nosila pomen “well-born”, kar pomeni “rojen v bogato družino”. Svojčas so sklepali, da…

  • 35 besednih fosilov v angleščini

    Besede fosili? Kaj za vraga je to? To so besede, ki so ostanki iz preteklih obdobij in so preživele le v izoliranih rabah. Poglejte si 35 čudovitih besed, ki se uporabljajo le še v določenih primerih (pa bi se lahko tudi sicer): Ado: mučiti se zaradi malenkosti (“without further ado” ali redkeje, “much ado about nothing” – “veliko hrupa za prazen nič”) Amok (or amuck): na nedzorovan način (“run amok”) Bandy: premetavati, podajati ali pričkati se (“bandy about”) Bated: ukročen ali odtegnjen (“wait with bated breath”) Batten: z letvami zabijati, okrepiti (“batten down the hatches”) Beck: poziv, sklic (“at one’s beck and call”) Bygones: preteklo, kar je v preteklosti (“let…

  • Zakaj ima angleščina toliko sopomenk za pijanost?

    V angleščini obstaja na stotine besed in fraz, ki pomenijo biti pijan. Osnovna fraza je seveda being drunk in v knjižni angleščini sopomenk ni pretirano veliko.: besotted, bevvied, imbibed, inebriated, intoxicated, paralytic, in toped. Sleng pa po drugi strani pozna neverjetno veliko sinonimov. Eden glavnih strokovnjakov za sleng, Jonathon Green, je v 500-letni zgodovini angleščine našel več kot sto tisoč različnih slengovskih besed in med njimi je okrog tri tisoč tistih, ki pomenijo pijanost. J.Y.P. Greig je leta 1938 v Edinburgh Review zapisal, da ima sleng tri glavna gonila: seks, denar in opojne pijače. Če dobro pobrskate po svojem besednjaku, boste videli, da se pisec ni zmotil. [1] Če omenimo…

  • Nekatere besede so ostale nespremenjene iz ledene dobe

    Pred časom sem na hitro orisal zanimivo zgodovino angleškega jezika, kjer smo ugotovili, da ima več kot polovica angleških besed enake prednike kot francoščina. Lingvisti pravijo, da se angleščina in nemščina “gensko” ujemata vsaj 70%. To pomeni, da so si vsi trije jeziki v sorodu, a slednja imata skupnega prednika v bližnji preteklosti. Podobno kot smo ljudje bližnji sorodniki s šimpanzi, saj si delimo skoraj 99% genskega zapisa. Kakorkoli, besede nimajo DNK-ja, imajo pa prabesede, ki jezikoslovcem pomagajo iskati skupne prednike. Med drugim so ugotovili, da se skozi čas spremenijo glasovi. P se pogosto spremeni v f (latinski pater je tako postal angleški father), glas t se spremeni v th…