• Dan D bi lahko bil popolna polomija

    Pred natanko 75 leti, 6. junija 1944, so se zavezniške sile (Američani, Britanci in Kanadčani) izkrcale v Normandiji in izvedle največjo invazijo z morja v zgodovini. S to potezo se je začelo osvobajanje Francije in Zahodne Evrope izpod nacističnega jarma. Na petih sektorjih normandijske obale v dolžini 80 kilometrov se je izkrcalo dobrih 150 tisoč mož. V peklenski bitki je umrlo 4.414 zaveznikov, izgubili pa so 185 tankov. Na nemški strani je bilo žrtev nekje med štiri in devet tisoč. Pri načrtovanju in izvedbi takšne operacije je seveda na tisoče spremenljivk in operacija Overlord bi prav lahko bila popolna polomija. Nemci so pričakovali angleški napad, zato so obalo ob Atlantiku…

  • 1941: Slovenski mediji med prvim letom okupacije

    Pred časom smo si pogledali vzpon najbolj zloglasnega diktatorja skozi prizmo slovenskega tiska, tokrat pa me je zanimalo njihovo poročanje tik pred in med okupacijo, ki se je začela leta 1941. Usodni mesec je bil april, ko se je v prvem tednu začela agresija proti Jugoslaviji. Prestolnica je padla v le nekaj dneh, sledila sta kapitulacija Jugoslavije in Hitlerjev obisk v Mariboru. Ko je bila Ljubljana priključena Kraljevini Italiji, se je maj komaj začel. Prve akcije upornikov so se zgodile že v prvih mesecih, a do jeseni, ko je prišlo do konkretnejšega upora, tisk o tem ni poročal. V članku želim naslikati stanje slovenskega tiska pred okupacijo slovenskega ozemlja, in…

  • Kako so o vzponu Hitlerja poročali slovenski mediji

    Tudi slovenski časopisi, ki jih je bilo v dvajsetih in tridesetih mnogo, so poročali o "dogodivščinah" v Nemčiji in z vsakim mesecem je Slovencem postajalo jasno, da Adolf Hitler ni nekdo, ki bo po nekaj zdrahah in polomu na volitvah izginil v meglici preteklosti. Poglejmo, kako so o Hitlerjevem vzponu poročali slovenski mediji.

  • 10 manj znanih fotografij iz zgodovine in njihovo ozadje

    Zgodovina je polna neverjetnih trenutkov in mnogo se jih izgubi v belem šumu neprestanega dogajanja. Nekaterim dogodkom damo večjo težo, nekateri se skrijejo v pozabo, nekateri pa izgubijo kontekst. Fotografija je najboljša prijateljica ljubiteljev zgodovine, saj za vekomaj ovekoveči pomemben trenutek v preteklosti. Mnoge fotografije so zanimive že same po sebi, včasih pa se resnično fantastične stvari skrivajo v njihovem ozadju. Poglejmo si deset manj znanih fotografij iz zgodovine in njihove neverjetne zgodbe. Šah Reza Pahlavi je bil zadnji monarh v Iranu, februarja 1979 pa ga je islamistična revolucija odnesla s prestola. Šaha je namreč podpirala Amerika, levičarske in islamistične organizacije pa niso bile preveč navdušene nad vedno večjim vplivom…

  • Umberto Eco leta 1995 napovedal današnji fašizem

    19. februarja 2016 je svet izgubil velikega pisatelja in filozofa, Umberta Eca. Poleg mnogih literarnih uspešnic je leta 1995 napisal esej, v katerem srhljivo natančno napoveduje novo dobo latentnega fašizma, ki se danes vztrajno širi po Evropi. Esej začne z vtisi, ki se jih spomni iz časa Mussolinija, ko je bil še kratkohlačnik. Rojen leta 1932, Umberto do svojega trinajstega leta ni poznal drugega kot fašizem, diktaturo in neprestano vojno, ki je bila za vse mlade Italijane nekaj običajnega. Tako kot je za mlade Iračane ali Američane, mlajše od 14 let, “večna vojna” normalno stanje. Umberto je bil takoj po koncu vojne najbolj navdušen nad tem, da so se končali…

  • Kakšen je bil humor v nacistični Nemčiji?

    Nemci stereotipno niso znani po smislu za humor in njihov neslavni firer, Adolf Hitler, je bil videti še manj za štose kot njegovi podaniki. A humor je moral obstajati: še toliko bolj, glede na grozljivke, ki so se dogajale v nacistični Nemčiji in širom sveta. Viri trdijo, da je bil humor predvsem uperjen proti nacistom samim. Medtem ko je bil narod bolj ali manj navdušen nad Hitlerjem, pa niso marali nacistične stranke. Zdela se jim je namreč pokvarjena in lopovska. Nekateri zgodovinarji te šale vidijo kot pasiven upor proti diktaturi enoumja, a verjetneje je šlo za “spuščanje pare” nemškega naroda. Dokler so šale ostale med štirimi stenami in najbližjimi prijatelji,…

  • Zakaj Hitler ni hotel biti “naci”

    Po zaslugi filozofa Lea Straussa lahko kogarkoli označimo za nacista. [Prav, ravno Straussu to ni bilo všeč.] In če lahko koga najbolj upravičeno označimo za “nacija”, je to gotovo Adolf Hitler, ne? Že, a Hitler bi vam zameril. Ko je ustanovil Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei, ni ravno razmišljal o PR primernosti imena. Mogoče je pričakoval, da bodo člane vedno nazivali s polnim imenom [nekako takole]. Ni pa pomislil, da bodo nasprotniki mogoče Nationalsozialistische skrajšali v Nazi, priljubljeno nemško žaljivko, ki je sicer daleč od današnjega pomena. Vsaka kultura ima svoje tarče posmeha. Američani se šalijo na račun Poljakov, Angleži na račun Ircev, Primorci na račun Ljubljančanov in Ljubljančani pa na račun…

  • Ko so Hitler, Trocki, Tito, Freud in Stalin živeli v istem mestu

    Bilo je mrzlo januarsko jutro, na koledarjih je gospodovalo leto 1913. Na dunajski železnici je z vlaka, ki je prišel iz Krakova, izstopil gospod temnejše polti in velikimi kmečkimi brki. V rokah je nosil lesen kovček, v potnem listu pa je pisalo, da mu je ime Stavros Papadopoulos. Drugi mož je sedel v pisarni, ko je Stavros potrkal in vstopil. Mož za mizo je prišleka opisal kot majhnega gospoda, ki v očeh ni kazal niti kančka prijaznosti. Gospod za mizo je bil ruski intelektualec, Leon Trocki. Gospod, ki je vstopil, ni bil Stavros Papadopoulos, temveč Josip Visarijonovič Džugašvili, bolj znan kot Josip Stalin. Stalin je bil na Dunaju prav zato, da…