• Najboljši filmi 2019

    Zadnjih šest let se vsako leto ozremo v prihodnost in pogledamo, katere filme nam prinašajo tovarne sanj. Ko gre leto mimo, se seznam obetavnih filmov spremeni v seznam tistih, ki so bili dejansko dobri. Tu si lahko pogledate sezname iz preteklih let, mimogrede: 2014, 2015, 2016, 2017, 2018. Leto 2019 je bilo leto superjunakov, poleg klasičnih studiev pa je bil velik igralec tudi Netflix, ki je za to fiskalno leto namenil 10 milijard dolarjev produkcijskega denarja. Bilo je veliko nadaljevanj, a tudi nekaj izvirnih zgodb. Parasite (7. februar) Ko film dobi oskarja, to ne pomeni nujno, da je res dober film (glej: Avatar in Shakespeare in Love), a v primeru…

  • Najboljši filmi 2018

    Tradicija iz leta 2014 veleva, da se vsako leto pogleda, kaj nam prinaša prihodnost filmske produkcije. Ko se leto obrne, se seznam spremeni v pregled tistih, ki so se res izkazali za dobre. Prejšnje sezname si lahko preberete tu:: 2014, 2015, 2016, 2017. Black Panther (16. februar) Black Panther je eden izmed treh Marvelovih pustolovščin leta 2018, njegova zgodba pa se odvija takoj po dogodkih v Captain America: Civil War (2016), ko se kralj T-Challa vrne v Wakando. Afriška utopija se kmalu znajde v vojni, kralj pa mora oblečen v Črnega panterja preprečiti novo svetovno vojno. Film je v prvi vrsti pomemben, ker se osredotoča na temnopoltega junaka, po drugi…

  • Najboljše TV serije pod soncem

    Z lahkoto trdimo, da so TV serije trenutno svetlobna leta pred filmi, kar očitno ugotavlja tudi Hollywood, ki hoče vse uspešne filme sčasoma spremeniti v miniserije. Kakorkoli, vsako leto na trg pride toliko oddaj, da nastane beli šum, v katerem je težko najti dobro robo. Nekatere serije obljubljajo novo generacijo zabave, pa jim po nekaj delih spodleti, druge tiho zgradijo zvesto občinstvo, tretje pa so rojene kot orjaške zvezde in prav takšne tudi umrejo. Med serijami, ki sem jih doslej pogledal, sem izbral peščico najboljših in s težkim srcem nekatere tudi izpustil. Kriterij je, logično, povsem subjektiven, a v večini primerov se je izkazalo, da na seznamih z ocenami tudi…

  • Najboljši podcasti pod Soncem

    Podcasti, oziroma poddaje, so trenutno eden najbolj priljubljenih oblik zabave, saj so v bistvu radijske oddaje, ki so na voljo kadarkoli. Zanimivo, beseda je skovanka angleške besede “broadcast”, ki pomeni oddajanje in priljubljenega predvajalnika iPod, naša “poddaja” pa je le brihtna prenesenka. Trenutno je skoraj milijon različnih podcastov in celo klasične radijske oddaje so skoraj nemudoma na voljo v obliki podcasta. Ker nimate časa pregledati vseh oddaj, vam bo ta seznam gotovo v pomoč. Zbirka je razdeljena na slovenske in tuje (angleško govoreče) oddaje. Ker se seznam redno osvežuje, vam svetujem, da ga dodate kar med priljubljene. Apparatus Apparatus avtor Anže Tomić opisuje kot serijo pogovorov z legitimnimi člani družbe…

  • Kaj je “globoka država”?

    Ko je pred desetimi leti Dimitrij Rupel na Zboru za republiko rekel, da v nekaterih državah deluje “globoka država”, naj bi govoril o neformalni oblasti, ki deluje iz ozadja. Janez Janša je pred volitvami v tistem času prav tako govoril o obstoju tovrstne države, nato pa se je fraza potuhnila in v Sloveniji smo večinoma govorili o “udbomafiji” in “stricih iz ozadja” – kar je po definiciji skoraj isto. Rupel je takrat sicer rekel, da je sam takšno oblast imenoval s tem imenom, a izraz “globoka država” je v obtoku že skoraj stoletje, danes pa se največ o njej govori v Združenih državah Amerike. Največjo porast v rabi fraze so…

  • Klasična literatura s senzacionalističnimi naslovi

    Dandanes na spletu uspeš le, če imajo tvoji zapisi eksplozivne naslove, ki pritegnejo obiskovalce. Tega se že dolgo zavedajo rumeni (in manj rumeni) časopisi, ki z naslovnic v kričečih in ogromnih črkah sporočajo o grozodejstvih ali krivicah. Kakšni pa bi bili naslovi klasičnih knjig, če bi jih pisali sodobni novinarji? Kako bi Ivan Cankar imenoval svojo najnovejšo črtico, če bi jo objavil na svojem blogu? S čim bi brata Grimm pritegnila svoje bralce? Na Twitterju sem pred dobrimi tremi leti pod ključnikom #ViralnaBukva vprašal občestvo, kako bi to storili oni. Takrat sem izbral najboljše in iz njih naredil knjižne ovitke. Tokrat sem se odločil za nadgradnjo in večino s seznama…

  • Soča ali Isonzo: Poitalijančevanje slovenskih krajev med prvo svetovno vojno

    Kdor se je kdaj peljal skozi italijanske kraje za mejo, je verjetno opazil, da mnogo krajevnih imen zveni nekam slovensko. Gradisca d’Isonzo, Cervignano, Gonars, Trivignano, Capriva, Jamiano in Palschisce. Verjetno mi ni treba na dolgo razlagati, da so to dolgo časa bili “slovenski” kraji. Z narekovaji tu operiram zato, ker Slovenije kot take ni bilo, je pa bila Avstro-Ogrska in tod so že od nekdaj živeli Slovenci. Po prvi svetovni vojni so kobariškemu čudežu navkljub Italijani dobili celotno Primorsko, a njihov apetit po slovenskem ozemlju ni bil nekaj spontanega. Italijanskim iredentistom se je po teh krajih kolcalo že sredine devetnajstega stoletja, ko so prišli na idejo, da imajo njihova kulturna manjšina pravico…

  • 10 manj znanih fotografij iz zgodovine in njihovo ozadje

    Zgodovina je polna neverjetnih trenutkov in mnogo se jih izgubi v belem šumu neprestanega dogajanja. Nekaterim dogodkom damo večjo težo, nekateri se skrijejo v pozabo, nekateri pa izgubijo kontekst. Fotografija je najboljša prijateljica ljubiteljev zgodovine, saj za vekomaj ovekoveči pomemben trenutek v preteklosti. Mnoge fotografije so zanimive že same po sebi, včasih pa se resnično fantastične stvari skrivajo v njihovem ozadju. Poglejmo si deset manj znanih fotografij iz zgodovine in njihove neverjetne zgodbe. Šah Reza Pahlavi je bil zadnji monarh v Iranu, februarja 1979 pa ga je islamistična revolucija odnesla s prestola. Šaha je namreč podpirala Amerika, levičarske in islamistične organizacije pa niso bile preveč navdušene nad vedno večjim vplivom…

  • Stare fotografije Ljubljane in njihove zgodbe

    Stare fotografije so čudovit časovni stroj in zaradi njih smo velikokrat tiho hvaležni avtorjem, da so jih posneli in potomcem, da so jih ohranili. Spodaj je 65 fotografij, ki beležijo čas od davnega leta 1895, ko je Ljubljano stresel hud potres, pa do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Nekateri deli mesta so bili bistveno drugačnejši, nekateri kraji pa so ostali povsem enaki. Tramvaj je prišel in odšel, gradilo se je in obnavljalo, predvsem pa se je do danes posadilo ogromno dreves. Mogoče pa med fotografijami zagledate svoje stare starše. Ne spreglejte drugega dela z več kot stotimi fotografijami! 1895 – Trnovska cerkev po potresu Na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895 ob osmih…