• Kratka zgodba: Usodni strel pred vojno

    Vida je ležala na rjuhi, premočeni od potu, in z nogami iskala zadnji hladen del postelje. Ura je že prestopila polnoč in petrolejka je osvetljevala planjave Severne Amerike, kjer je pustila Winnetouja, zamrznjenega v času. Rumenkaste liste sta objemali kardinalsko rdeči platnici iz trde lepenke, in odkar jo je dobila od mame Katarine, si vanjo ni upala pisati. Velikokrat jo je vzela k Soči in po vsej poti razmišljala, kaj bo končno napisala vanjo. A nikoli se ji besede niso zdele vredne lepega zvežčiča. Mama Katarina jo je vedno spodbujala, naj piše. A Vida je raje brala. Celotno zbirko knjig je preselila iz babičine spalnice, eno po eno. Njena družina…