• 1941: Slovenski mediji med prvim letom okupacije

    Pred časom smo si pogledali vzpon najbolj zloglasnega diktatorja skozi prizmo slovenskega tiska, tokrat pa me je zanimalo njihovo poročanje tik pred in med okupacijo, ki se je začela leta 1941. Usodni mesec je bil april, ko se je v prvem tednu začela agresija proti Jugoslaviji. Prestolnica je padla v le nekaj dneh, sledila sta kapitulacija Jugoslavije in Hitlerjev obisk v Mariboru. Ko je bila Ljubljana priključena Kraljevini Italiji, se je maj komaj začel. Prve akcije upornikov so se zgodile že v prvih mesecih, a do jeseni, ko je prišlo do konkretnejšega upora, tisk o tem ni poročal. V članku želim naslikati stanje slovenskega tiska pred okupacijo slovenskega ozemlja, in…

  • Življenje v Posočju med prvo svetovno vojno

    Posočje je bilo do druge svetovne vojne skupaj z ostalo Primorsko del Italije od leta 1920, ko je Kraljevina SHS podpisala Rapalsko pogodbo in se v zameno za italijansko priznanje odpovedala primorskemu ozemlju. Italijanski škorenj se je pred to 25-letno okupacijo že dvakrat poskusil polastiti krajev ob Soči: prvič leta 1866, ko so med avstrijsko-prusko vojno armade na vzhodnem bojišču hotele zakorakati do reke Soče, nato pa leta 1915, ko je Italija po tajnem mešetarjenju z Anglijo zavohala priložnost, da si priključi “neodrešeno” ozemlje, izstopila iz Trojne zveze in znova vkorakala v posoške kraje. Oba poskusa ekspanzionizma sta bila družinski projekt. Prvič je peti korpus kraljeve vojske vodil general Raffaele…

  • Prva svetovna vojna posledica nizke samopodobe, sorodnikov in knjige

    Vsak osnovnošolec ve, da se je prva svetovna vojna začela zaradi atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika, Franca Ferdinanda. Avstro-Ogrska je bila jezna, napadla Srbijo, v nekaj mesecih pa se je začela vojna. Danes si malo drugače poglejmo kavzalnost, ki je vodila v največjo morijo 20. stoletja. Najprej omenimo, da Franc Ferdinand na svojem dvoru ni bil pretirano priljubljen. Princ Alfred, komornik Franca Jožefa, je prestolonaslednika in njegovo soprogo tako sovražil, da je s skrivnim privoljenjem cesarja Ferdinandov pogreb spremenil v žaljivo kratko ceremonijo. Trupli so do Trsta pripeljali z bojno ladjo, do Dunaja pa s posebnim vlakom. Četudi bi na pogreb prišli mnogi tuji monarhi, je Alfred vsem poslal sporočila, da niso…

  • Kako so o vzponu Hitlerja poročali slovenski mediji

    Tudi slovenski časopisi, ki jih je bilo v dvajsetih in tridesetih mnogo, so poročali o "dogodivščinah" v Nemčiji in z vsakim mesecem je Slovencem postajalo jasno, da Adolf Hitler ni nekdo, ki bo po nekaj zdrahah in polomu na volitvah izginil v meglici preteklosti. Poglejmo, kako so o Hitlerjevem vzponu poročali slovenski mediji.

  • Nevtralnost spleta: internet mogoče ne bo nikoli več enak

    Nevtralnost spleta (oz. net neutrality) je zelo vroča tema v Združenih državah. Izraz pomeni enakopravnost vseh podatkov na spletu, oziroma nediskriminatorno raznašanje le-teh. Ameriški behemot Comcast se že dolgo bori za uvedbo t.i. dvotirnega spleta, kjer bi uporabniki “premium” paketov spletne vsebine dobivali z največjo možno hitrostjo, ostali pa malce počasneje. Po drugi strani bi morala podjetja, ki ponujajo vsebine, Comcastu in njemu podobnim podjetjem plačati ogromno denarja, če bi hoteli, da njihovi podatki do končnega uporabnika pridejo nemoteno in hitro. Zadeva je ena redkih, o kateri se strinajo tako navadni državljani kot tudi premožne multinacionalke. Koncept je pravzaprav star že dobri dve stoletji, ko je Almon Brown Strowger izumil…

  • Kaj je “globoka država”?

    Ko je pred desetimi leti Dimitrij Rupel na Zboru za republiko rekel, da v nekaterih državah deluje “globoka država”, naj bi govoril o neformalni oblasti, ki deluje iz ozadja. Janez Janša je pred volitvami v tistem času prav tako govoril o obstoju tovrstne države, nato pa se je fraza potuhnila in v Sloveniji smo večinoma govorili o “udbomafiji” in “stricih iz ozadja” – kar je po definiciji skoraj isto. Rupel je takrat sicer rekel, da je sam takšno oblast imenoval s tem imenom, a izraz “globoka država” je v obtoku že skoraj stoletje, danes pa se največ o njej govori v Združenih državah Amerike. Največjo porast v rabi fraze so…

  • John Kapsch: slovenski veleposestnik v Ameriki in njegov zakopan zaklad

    Ely je tipično majhno ameriško mestece na skrajnem severu Minnesote z okrog 3.500 dušami. Postavljeno je med tisočerimi jezeri na meji s Kanado. Ustanovljeno je bilo sredi 19. stoletja med zlato mrzlico, a prišleki so namesto zlata našli nahajališča železove rude. Izkopali so pet rudnikov in mesto je kmalu zaživelo. Proti koncu stoletja je v te kraje prišlo ogromno priseljencev iz Evrope, med njimi tudi Slovenci. Med njimi je leta 1885 v Ely prišel tudi Janez Kapsch, v Novem svetu znan kot John. Bil je potomec Bavarcev, ki so v 15. stoletju šli v Kočevje branit meje Svetega rimskega cesarstva. Okrog 200 družin je dobilo parcele na vrhovih okrog Črnomlja…

  • Črtice o Kobaridu: Osvoboditev Soške doline

    27. oktobra 1917 se je po “čudežu pri Kobaridu” končala Soška fronta in več kot dva milijona italijanskih vojakov (ter 400 tisoč civilistov) se je pognalo v beg v srce Italije. Tri dni prej se je namreč začela poslednja, dvanajsta bitka, ko so Avstrijci v deževni noči ob dveh zjutraj z vsemi močmi iz Bovške doline pritisnili proti jugu, da bi dokončno pregnali “laškega sovraga”. Med dvanajsto soško bitko so prvič uporabili izpopolnjeni “blitzkrieg”, ki se Nemcem na začetku vojne ni obnesel. Obe strani sta silovito obstreljevali ena drugo, uporabil pa se je tudi plin. V zadnjih dneh oktobra 1917 je v idilični dolini reke Soče izbruhnil pekel. Zadnji italijanski…

  • Chemtrails: Kaj vse je narobe s teorijo zarote?

    Na portalu Drugi svet sem opazil, da je med najbolj branimi objavami članek z naslovom “Izdelovanje oblakov in Janez Potočnik – komisar EU za okolje“. Takoj mi je bilo jasno, da gre še za enega izmed teoretikov zarot z aluminijasto folijo na glavi, ki ne prepušča zloveščih gama žarkov in dojemanja osnovne slovnice. Bistvo članka je: Evropska unija in komisar Janez Potočnik na čelu komisije za okolje sta odgovorna za slabo vreme. Avtor zapiše anekdoto: Včeraj je bil lep sončen dan, ki pa se je popoldne sfižil. Zopet preleti avijonov, številni med njimi pa so za sabo puščali kar je na sliki spodaj. Tako so 21.9. do 16. ure že…

  • Davki: Kam gre vaš denar?

    Država denar za financiranje javnih storitev dobi preko davkov, prispevkov, trošarin, taks, donacij, itd. Tako država financira pokojnine, socialno zaščito, zdravstvo, izobraževanje, servisira javni dolg, financira ekonomske dejavnosti, javni red in varnost, rekreacijo, kulturo in religijo, okolje in prostor, vojsko in druge javne storitve. Država denar večinoma dobi od prispevkov za socialno varnost (5.123.000.000 €) in davka na dodano vrednost (3.090.000.000 €). Dohodnina prinese 2.020.000.000 €, trošarine 1.565.000.000 €, EU sredstva 1.204.000.000 €, davek od dohodkov pravnih oseb 421.000.000 €, davki na premoženje 296.000.000 €, dodatna dva milijona pa država dobi iz drugih virov. Leta 2014 je bil primanjkljaj dobro milijardo evrov.