• To so mediji, ki jim Slovenci najbolj zaupajo

    Poleti smo se poglobili v lastništvo in uredništva slovenskih medijev. Ugotovili smo, koliko stanejo oglasi in kakšno ozadje imajo glavni uredniki. Nato sem odprl anketo, v kateri je v treh tednih sodelovalo od 71 do 166 ljudi (odvisno od rubrike), vprašanje pa se je glasilo “Katerim medijem najbolj zaupate?” Rezultati so zanimivi, a vseeno pričakovani, predvsem zaradi demografije bralcev tega bloga. Oglejmo si rezultate. Katerim medijem najbolj zaupate? | Create infographics Bralci najbolj zaupate nacionalni televiziji, saj je zanjo glasovalo kar 73% sodelujočih, medtem ko je Planet TV dobil 6% glasov, Kanal A le en odstotek, Pop TV pa niti enega. (Na grafu je označen s polovico odstotka, sicer ne bi bil…

  • Ameriška policija umori temnopolto osebo vsakih 28 ur

    Zgodbo iz mesta Ferguson, kjer je avgusta 2014 bel policist usmrtil temnopoltega mladeniča, je znana po vsem svetu. A Michael Brown ni bil edini afro-američan, ki ga je pokončala policijska krogla, niti eden izmed redkih. V letu 2012 je bilo s strani policije “izvensodno” usmrčenih 313 temnopoltih Američanov, kar pomeni ena oseba vsakih 28 ur. (vir) Krvava statistika rasizma A resna obdelava podatkov ni lahko delo, saj zvezna statistika ni popolna, nobena agencija pa umorov, ki jih zagrešijo policisti, ne beležijo sistematično. So pa različne organizacije doslej poskušale združiti kose te krvave sestavljanke in vsaj približno dobiti večjo sliko. Leta 2007 sta ColorLines in Chicago Reporter raziskala smrti, ki so jih povzročili…

  • Kako bi bil videti Svet z zgolj 100 prebivalci?

    Zgornja infografika je čudovita slika človeškega dela našega planeta. Kako bi bil videti svet, če bi na njem živelo zgolj sto ljudi, statistična razmerja pa bi ostala enaka? Moških bi bilo ravno toliko kot žensk, večina bi se štela med odrasle (4,62 milijarde ljudi) in večina ljudi bi verjela v enega izmed božanstev. Le 12 ljudi (840 milijonov) ne bi priznalo obstoja višje sile. 83 ljudi bi znalo brati in pisati, kar pomeni, da na svetu skoraj 1,2 milijarde ljudi ni pismenih. Le 7 od stotih ljudi pa ima tudi visokošolsko izobrazbo. Tri četrtine Zemljanov je dosegljivih na mobilnem telefonu, a le slaba tretjina ima dostop do spleta (4,9 milijarde…

  • Koliko bi vas stal čisto napolnjen album Brasil 2014?

    Zbirateljsko strast pozna vsak in zagotovo je skoraj vsak že kdaj zbiral najrazličnejše stvari, bodisi v mladosti bodisi jih še zbira. Ena od najpogostejših zbirateljskih stvari na planetu je vsekakor Paninijev licenčni album nogometašev, ki ga italijansko podjetje iz Modene izda pred velikimi dogodki. Prvi njihov album svetovnega prvenstva je izšel leta 1970 za prvenstvo v Mehiki. Od tega leta pa do dandanes se je album zelo spremenil. Večje ekipe so v letu 1970 imele v albumu 14 praznih prostorčkov, manjše le 10 (leta 1974 Avstralija celo samo 7). Danes pa je v albumu Brasil 2014 na voljo vsaki državi po 19 praznih prostorčkov (17 za igralce, en za grb…

  • Infografika: Oboroženo nasilje in duševno zdravje v ZDA

    V zadnjih tednih slišimo o streljanju v ZDA skoraj vsak drugi dan. Na univerzi George Washington so naredili infografiko, ki jasno prikazuje povezavo med dostopnostjo strelnega orožja in slabim stanjem duševnega zdravstva v ZDA. Številke so zaskrbljujoče, obenem pa razjasnijo brezglavo nasilje čez lužo.

  • Infografika: Globalna vojna z droni

    Brezpilotna letala, droni ali troti, v svetu znani tudi pod kratico UCAV (unmanned combat air vehicles) so v zadnjih letih postali glavno orožje v sodobnih spopadih, v katerih sodelujejo ZDA in njene zaveznice. Kljub odličnemu poročanju glede teh morilskih strojev je veliko dejstev še vedno zavitih v tančico tajnosti, zato je težko razumeti njihovo vlogo v vojskovanju in okvire zakonitosti, v katerih se njihova raba dogaja. Ta infografika prikazuje rabo brezpilotnih letal, njihovo razširjenost in splošno statistiko.   Vir: AOAV  

  • Davki: Kam gre vaš denar?

    Država denar za financiranje javnih storitev dobi preko davkov, prispevkov, trošarin, taks, donacij, itd. Tako država financira pokojnine, socialno zaščito, zdravstvo, izobraževanje, servisira javni dolg, financira ekonomske dejavnosti, javni red in varnost, rekreacijo, kulturo in religijo, okolje in prostor, vojsko in druge javne storitve. Država denar večinoma dobi od prispevkov za socialno varnost (5.123.000.000 €) in davka na dodano vrednost (3.090.000.000 €). Dohodnina prinese 2.020.000.000 €, trošarine 1.565.000.000 €, EU sredstva 1.204.000.000 €, davek od dohodkov pravnih oseb 421.000.000 €, davki na premoženje 296.000.000 €, dodatna dva milijona pa država dobi iz drugih virov. Leta 2014 je bil primanjkljaj dobro milijardo evrov.