• Iran in Savdska Arabija: hladna vojna na Bližnjem vzhodu

    Bližnji vzhod je ena najbolj zapletenih regij na svetu. Pet držav je v razsulu in so praktično nefunkcionalne (Sirija, Irak, Afganistan, Libija in Jemen), v regiji pa divjajo štiri vojne (v istih državah, izvzemši Libijo). A vojna na tem delu sveta ni nekaj novega. Spori, konflikti in bitke so del vsakdana že od konca prve svetovne vojne, ko je propadel Otomanski imperij. In tekom 20. stoletja sta v skoraj vsak konflikt vedno vpleteni dve državi. Ne, tokrat to nista Rusija in Združene države Amerike, ampak Iran in Savdska Arabija. Ki pa imata vsaka svojega zaveznika pri omenjenih velesilah. Iran in Savdska Arabija sta zagrizena sovražnika, a zanimivo je, da nikoli nista…

  • Najboljše knjige iz strokovne literature 2014

    Konec lanskega leta sem vam predstavil najboljše knjige iz strokovne literature, zato se spodobi, da se letos stori enako. Osredotočil sem se na biografije, zgodovinske knjige, politiko in znanost, ter tiste, ki so na voljo v Kindle obliki. The Bosnia List (Kenan Trebinčević) Kenan Trebinčević je bil nazadnje srečen otrok pri enajstih letih, ko je z družino živel v bosanskem mestu Brčko, kjer se je brezskrbno igral s prijatelji in treniral karate. A ko je spomladi leta 1992 izbruhnila vojna, so mu hrbet obrnili tako prijatelji kot tudi trener. Slednji je na domača vrata potrkal s kalašnikovo puško v roki in družini Trebinčević dal ultimat: ali v eni uri odidejo…

  • Koliko bi vas stala invazija manjše države?

    Kako mislite, da ZDA uspeva širjenje svojega imperija? Zakaj so vojne tako potratne? In zakaj sploh so vojne? S pomočjo zasebnih vojaških podjetij, ker so njihove storitve drage in zato ker vojne prinašajo dobiček. Kaj če bi se odločili zavzeti majhno afriško državico, ki ima bodisi diamante bodisi nafto? Koliko denarja potrebujemo, koliko orožja in koliko osebja? Kakšni bi bili stroški invazije? Pojdimo po vrsti. Osebje Za invazijo na manjšo državico, ki ima cca. pol milijona prebivalcev in skorumpirano diktatorsko družino na čelu, ne potrebujemo stotisočev vojakov. Armada stotih čelad bo zadoščala. Vse kar moramo storiti, je tiha akcija komandosov, razstrelitev centralne banke in kakšne elektrarne, atentat na ključne osebe…

  • Gaza, Izrael, Velika laž in politična korektnost

    Lahko rečemo, da vse oblike vladavin lažejo, vključno z Izraelom in Hamasom. A prvi ne le, da v svet pošilja laži, ampak popolne fabrikacije in na glavo obrnjeno resničnost, ki se je ne bi sramovale niti največje diktature. A mnogi svetovni mediji (predvsem Ameriški) nekritično objavijo vsako verzijo stanja v Gazi, ki jim ga dostavi Izrael. Velika laž Chris Hedges, veteran med ameriškimi novinarji (NPR, NYT, CSM, …), je zapisal, da je med trenutnim obstreljevanjem Gaze videl neopisljivo grozljive prizore. Videl je, kako izraelski vojaki, parkirani pred begunskim zavetiščem v Khan Younisu, prek zvočnika zmerjajo in preklinjajo v arabščini, da bi od ljudi izzvali odgovor. Skupina fantov, starih okrog deset…

  • Kakšna je razlika med suniti in šiiti?

    Islam je z 1,6 milijarde verniki druga največja religija na svetu (22 % prebivalstva), a (tako kot večina religij) ni enotna. Razdeljena je na dve glavni sekti, sunite in šiite. Sunitov je največ (1,3 milijarde), šiitov pa je okrog 15%. A kakšna je razlika med suniti in šiiti? Na kratko Suniti so tradicionalna ločina, ki prevladuje v večini muslimanskih držav in ni razdeljena na manjše sekte (pozna pa štiri smeri). Religija je vzniknila leta 632, ko je umrl Mohamed, teologija pa se je razvila predvsem v 10. stoletju. Po njihovem mnenju Mohamed ni določil naslednika, a edini pravi naslednik je le Abu Bakr, oče Mohamedove najljubše žene, ki so ga…

  • Vojne za vodo so realna grožnja

    Če gre verjeti strokovnjakom in skupnosti ameriških obveščevalnih služb, nas čaka apokalipsa. Dva scenarija iz nočnih mor – pomanjkanje nujnih surovin in vedno hujše klimatske spremembe – naj bi se združila in v naslednjih desetletjih povzročila val nemirov, uporov in vojn. Dogajale naj bi se vojne za vodo, po svetu naj bi divjali protesti zaradi vedno višjih cen hrane, izbruhnilo pa naj bi tudi nasilje proti podnebnim beguncem. Najprej naj bi nasankali Afrika in Azija, nato pa kar cel svet. Pomanjkanje surovin Strokovnjaki grozijo s pomanjkanjem vsega [1]: energije, vode, kopnega, hrane in pomembnih rudnin. Veča se namreč število prebivalcev in industrializiranih držav. Znanstveniki beležijo vedno več izumrtij [2] rib,…

  • 35 najbolj zanimivih zemljevidov

    Mnogi med geografijo trpijo, češ, da ni zanimiva. A zemljevidi so lahko sila privlačni in poučni. Kot kratkohlačnik sem v šolskem atlasu občudoval podrobne zemljevide velemest in si poskušal zapomniti čim več prestolnic. In če sem med geografijo preklinjal vrste kamnin, sem izredno užival ob zemljevidih. Zato sem zbral 35 zemljevidov, ki so zanimivi iz različnih razlogov: statistike, ki jo razkrivajo, zgodovine mest ali preprosto zaradi svoje lepote.  

  • Otok, ki ga je ameriška mornarica bombardirala 60 let

    Leta 1941 je ameriška mornarica kupila dve tretjini otoka Vieques, ki se nahaja dobrih 13 kilometrov JV od Portorika. Do pomladi 2001, torej celih 60 let, so tam Marinci vadili invazije z morja, obleganje obale z bojnimi ladjami in bombardiranje z letali. Ko so leta 2003 bazo zaprli in jo vrnili Portoriku, je ameriška agencija za varovanje okolja (EPA) naredila seznam okolju nevarnih snovi, ki so ostale za mornarico. Poleg neeksplodiranih eksplozivnih teles in kopice ostankov, so na zahodnem delu otoka popisali nevarne količine živega srebra, svinca, bakra, magnezija, litija, napalma in osiromašenega urana. Na vzhodni strani so našli količine polikloriranih bifenilov (PCB), raztopil in pesticidov. Mornarica je bazo zaprla…