• 1937: ko sta se ob Eifflovem stolpu soočila nacizem in komunizem

    Ko so na četrtek 25. maja 1937 v Trocaderu ob reki Seni, lučaj stran od Eifflovega stolpa, odprli razstavo Exposition Internationale des Arts et Techniques dans la Vie Moderne (Mednarodna razstava umetnosti in tehnologije v modernem življenju), se je v Parizu to zgodilo že šestič. Mesto luči je bilo prizorišče ekstravagance, futurizma, upanja in vere v napredek v letih 1855, 1867, 1878, 1889 in 1990. Leto 1889 je bilo pomembno iz dveh razlogov: takrat je Pariz dobil (za nekaj časa hudo osovražen) Eifflov stolp, tri tedne za tem pa se je v Avstriji rodil Adolf Hitler. Stolp in firer sta se nazadnje srečala leta 1940, ko je na prvem zaplapolala…

  • 50 let od pristanka na luni: 10 dejstev

    Maja 1961 je ameriški predsednik John F. Kennedy nagovoril Kongres in rekel, da bi se moral ameriški narod zavezati k temu, da do konca desetletja spravi človeka na Luno. No, da spravi Američana na Luno. Prvi človek v vesolju je bil Sovjet in naj jih vrag vzame, če bo Sovjet tudi prvi človek na Luni. Novembra 1962, leto in dan pred atentatom, je šefu Nase, Jamesu Webbu, dejal prav to: “To je tekma, pa če hočemo ali ne. Karkoli delamo v vesolju, mora biti povezano s tem, da pridemo na Luno pred Rusi.” Osemnajstega maja 1969 je z vesoljskega centra Kennedy na Floridi v vesolje poletel Apollo 10, ki je…

  • Najbogatejši športnik v zgodovini ni Michael Jordan, ampak nekdo iz prvega stoletja

    V tem trenutku je med športi najbolj dobičkonosen nogomet, saj so trije najbolje plačani športniki nogometaši: Lionel Messi naj bi v letu 2019 zaslužil 226 milijonov, Christiano Ronaldo 194 milijonov, Neymar pa 187 milijonov evrov. Najbogatejši športnik sicer je Michael Jordan, ki naj bi bil vreden okrog 1,7 milijarde evrov, sledita pa mu Michael Schumacher (712 milijonov evrov) in Tiger Woods (660 milijonov evrov). A pred devetnajstimi stoletji je živel športnik, ki je v svoji karieri zaslužil več kot 15 milijard evrov. No, natančneje je zaslužil slabih 36 milijonov rimskih sestercev. To je bil rimski voznik bojnega voza, Gaj Dioklej. Rojen je bil v (danes portugalskem) mestu Lamecum leta 104,…

  • Dan D bi lahko bil popolna polomija

    Pred natanko 75 leti, 6. junija 1944, so se zavezniške sile (Američani, Britanci in Kanadčani) izkrcale v Normandiji in izvedle največjo invazijo z morja v zgodovini. S to potezo se je začelo osvobajanje Francije in Zahodne Evrope izpod nacističnega jarma. Na petih sektorjih normandijske obale v dolžini 80 kilometrov se je izkrcalo dobrih 150 tisoč mož. V peklenski bitki je umrlo 4.414 zaveznikov, izgubili pa so 185 tankov. Na nemški strani je bilo žrtev nekje med štiri in devet tisoč. Pri načrtovanju in izvedbi takšne operacije je seveda na tisoče spremenljivk in operacija Overlord bi prav lahko bila popolna polomija. Nemci so pričakovali angleški napad, zato so obalo ob Atlantiku…

  • 1941: Slovenski mediji med prvim letom okupacije

    Pred časom smo si pogledali vzpon najbolj zloglasnega diktatorja skozi prizmo slovenskega tiska, tokrat pa me je zanimalo njihovo poročanje tik pred in med okupacijo, ki se je začela leta 1941. Usodni mesec je bil april, ko se je v prvem tednu začela agresija proti Jugoslaviji. Prestolnica je padla v le nekaj dneh, sledila sta kapitulacija Jugoslavije in Hitlerjev obisk v Mariboru. Ko je bila Ljubljana priključena Kraljevini Italiji, se je maj komaj začel. Prve akcije upornikov so se zgodile že v prvih mesecih, a do jeseni, ko je prišlo do konkretnejšega upora, tisk o tem ni poročal. V članku želim naslikati stanje slovenskega tiska pred okupacijo slovenskega ozemlja, in…

  • Zdravje v Beli hiši: Najbolj in najmanj zdravi ameriški predsedniki

    Zdravstveno stanje državnikov je običajno skrito pred javnostjo in mnogi se s tem niti ne ukvarjamo. A v (trenutno) najmočnejši državi na svetu se o tem govori več. Ustavne krize se v ZDA niso dogajale zaradi umorjenih predsednikov, saj imajo dobro domišljen sistem nasledstva, drugače pa je, ko predsednik Amerike zboli. Poleg tega lahko različne predsednike z različnimi zdravstvenimi težavami povežemo z njihovo politiko, zgodovino medicine in človeško naravo. Trenutno v Ovalni pisarni sedi 45. predsednik, tu pa si bomo pogledali najpomembnejše in najzanimivejše. George Washington (1732-1799), prvi ameriški predsednik, je pogosto predstavljen kot nepremagljiva sila narave, a zgodovinske knjige pravijo, da je bil pogosto bolan.. Umrl je pri 67.…

  • 27 knjig, ki so spremenile svet

    Ljudje si zapisujemo stvari že od antičnega Egipta in v svoji zgodovini je človeštvo napisalo vsaj 130 milijonov knjig (do leta 2010). Če bi človek prebral knjigo na dan, bi za ves človeški opus potreboval več kot 356 tisoč let. A ker nimamo toliko časa, si poglejmo le tiste knjige, ki so resnično spremenile svet. Platon: Država Filozofija je menda le opomba k Platonu in težko bi seznam najbolj vplivnih knjig začeli brez slavnega Grka in njegovega (verjetno izmišljenega) učitelja Sokrata. Država (Politeia, 380 pr.n.št.) je njegova najbolj znana knjiga, v njej pa se Sokrat z mnogimi sogovorniki ubada s pomenom pravice in se sprašuje, kaj človeka bolj osrečuje: pravičnost…

  • Življenje v Posočju med prvo svetovno vojno

    Posočje je bilo skupaj z ostalo Primorsko del Italije od leta 1920, ko je Kraljevina SHS podpisala Rapalsko pogodbo in se v zameno za italijansko priznanje odpovedala primorskemu ozemlju, do konca druge svetovne vojne. A italijanski škorenj se je pred to 25-letno okupacijo še dvakrat poskusil polastiti krajev ob Soči: prvič leta 1866, ko so med avstrijsko-prusko vojno armade na vzhodnem bojišču hotele zakorakati do reke Soče – takrat je peti korpus vodil general Raffaele Cadorna; nato pa leta 1915, ko je Italija po tajnem mešetarjenju z Anglijo zavohala priložnost, da si priključi “neodrešeno” ozemlje, izstopila iz Trojne zveze, in vkorakala v posoške kraje. Takrat je 2. in 3. armado…

  • Prva svetovna vojna posledica nizke samopodobe, sorodnikov in knjige

    Vsak osnovnošolec ve, da se je prva svetovna vojna začela zaradi atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika, Franca Ferdinanda. Avstro-Ogrska je bila jezna, napadla Srbijo, v nekaj mesecih pa se je začela vojna. Danes si malo drugače poglejmo kavzalnost, ki je vodila v največjo morijo 20. stoletja. Najprej omenimo, da Franc Ferdinand na svojem dvoru ni bil pretirano priljubljen. Princ Alfred, komornik Franca Jožefa, je prestolonaslednika in njegovo soprogo tako sovražil, da je s skrivnim privoljenjem cesarja Ferdinandov pogreb spremenil v žaljivo kratko ceremonijo. Trupli so do Trsta pripeljali z bojno ladjo, do Dunaja pa s posebnim vlakom. Četudi bi na pogreb prišli mnogi tuji monarhi, je Alfred vsem poslal sporočila, da niso…

  • Kako so o vzponu Hitlerja poročali slovenski mediji

    Tudi slovenski časopisi, ki jih je bilo v dvajsetih in tridesetih mnogo, so poročali o "dogodivščinah" v Nemčiji in z vsakim mesecem je Slovencem postajalo jasno, da Adolf Hitler ni nekdo, ki bo po nekaj zdrahah in polomu na volitvah izginil v meglici preteklosti. Poglejmo, kako so o Hitlerjevem vzponu poročali slovenski mediji.