• Predsedniški govor, če pristanek na Luni ne bi uspel

    Ko se je zgodovinski podvig pristanka na Luni julija 1969 izkazal za uspešnega, si je takratni ameriški predsednik, Richard Nixon, gotovo oddahnil, saj mu ni bilo treba pred kamerami prebrati žalostnega govora, temveč zmagoslavnega. Leta 1999 je v javnost prišel govor, ki je bil napisan vnaprej, v primeru, da misija na Luno spodleti. Poleg govora so bila še navodila, kako vdovam izreči sožalje in zjutraj ljudem širom sveta sporočiti, kaj se je zgodilo. Prevod se glasi: Usoda je hotela, da možje, ki so šli raziskovat luno v miru, ostanejo na luni in tam počivajo v miru. Pogumna možakarja, Neil Armstrong in Edwin Aldrin, vesta, da ni upanja za njuno vrnitev.…

  • 26 zgodovinskih fotografij: pristanek na Luni pred 45 leti

    Pred natanko 45 leti, 16. julija 1969, so trije Američani, Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin, pristali na Luni. Ta dogodek je eden najpomembnejših človekovih dosežkov v vsej zgodovini, saj je človeška noga prvič stopila na zunajzemeljska tla. Najmogočnejša in najmočnejša raketa v zgodovini, Saturn V, je malce čez pol dve popoldne trojico ponesla v neznano z izstrelišča na Floridi. Štiri dni kasneje so pristali na Zemljinem satelitu, osem dni po izstrelitvi pa so srečno pristali v Tihem oceanu. Spodaj je zbranih 26 Nasinih fotografij neizmerne zgodovinske vrednosti. Vir: The Atlantic | NASA

  • Vaša depresija je lahko rezultat babičinega trpljenja

    Več kot stoletje naše obnašanje razlagamo z dualizmom narava-vzgoja, oziroma biologija-psihologija. Smo določene lastnosti podedovali (Darwin) ali pa je vsega kriva mati (Freud)? Mogoče oboje. Leta 1992 sta molekularni biolog Moshe Szyf in nevrobiolog Michael Meaney šla na pijačo v Madridu. Združil ju je skupni kolega, ki je takrat raziskoval vpliv materinske nepozornosti pri živalih, zanimal pa ga je vidik obeh kolegov. Znanstvenika sta se pogovarjala o novih odkritjih v genetiki, ki že od sedemdesetih let ve, da DNK potrebuje nekaj dodatnega, da ve, katere gene mora prekopirati. Ta dodatek je metilna skupina, ki celicam naroča, kateri geni so pomembni za njene beljakovine. Ker te skupine obstajajo ločeno od dvojne…

  • Je kolonizacija Marsa sploh mogoča?

    V našem Osončju je osem znanih planetov, a le Mars je potencialno primeren za kolonizacijo človeške vrste. S svojim površjem je veliko bolj prijazen kot prejšnja kandidatka, Luna, saj omogoča spreminjanje ekosistema. Ljudje nekako nameravamo sanirati Mars, da bo primeren za življenje. Kako pridemo tja? Pot do Marsa zahteva poleg tiste na Venero najmanj energije. S pomočjo Hohmannove transferne orbite (tisti trik, ko izstrelite raketo tako, da pride v orbito drugega nebesnega telesa, ta pa mu da nov zagon) zahteva potovanje do Rdečega planeta devet mesecev. Če znanosti uspe predelati ta trik, bo pot trajala celo manj: nekje do pol leta. Kaj manj bi bilo s trenutno stopnjo tehnologije nemogoče,…

  • Cepljenje: Kako strah pred njim oživlja bolezni

    Za večino ljudi so ošpice in oslovski kašelj zgodovina, saj so nas v rani mladosti nekajkrat cepili, mi pa smo lahko otroštvo preživeli brez večjih nevšečnosti. A v zadnjih letih se to počasi spreminja na slabše. Interaktivni zemljevid “think tanka” CFR kaže, da so se preprečljive bolezni v zadnjih letih vrnile, predvsem zaradi vedno glasnejših nasprotnikov obveznega cepljenja (tako v ZDA kot tudi pri nas). Od leta 2008 v CFR beležijo vse primere ošpic, mumpsa, rdečk, otroške paralize, oslovskega kašlja in drugih bolezni, ki jih človeštvo na srečo zna preprečiti. V ZDA je neverjetno veliko primerov oslovskega kašlja, medtem ko se Evropa znova bori z ošpicami in rdečkami. Leta 2012 je v…

  • Zakaj je v morju sol?

    Vsak pozna kakšno legendo o slanosti morja, vključno z neslano šalo o kitih in masturbiranju. A kaj o tem pravi znanost? Znanost pravi, da v morju sploh ni soli. Kako prosim? V morju so le raztopljene snovi, katerih usedline ustvarijo sol. V morski vodi so doslej našli 72 različnih elementov in možno je celo, da je v njej vsak naravni element našega planeta. Kakorkoli, največ je klorovih ionov (dobrih 53%) in natrija (slabih 31%), elementa, ki tvorita navadno sol. Ostali relativno pogosti elementi so magnezij (4%), žveplo (2,5%), kalcij (1%), in kalij (1%). Zaradi teh šestih elementov je voda slana. Povprečno je slanost vode 35o/oo, kar pomeni 35 delcev soli…