Filozofija,  Psihologija,  TV,  Znanost

Tony Soprano: Kaj nam o njem pove Platon?

Tony Soprano je na male ekrane prinesel nenavadno podobo sodobnega mafijca: neusmiljen gangster, ki hodi k psihiatru, njegova družina pa je disfunkcionalna kakor vse ostale. Tony je mož nasprotij, saj svojo ženo ljubi, istočasno pa se ne more upreti četam drugih deklet. Rad ima svoje otroke, a ko je treba nekoga ubiti, niti trzne ne. Ne mara ljudi, ki cel čas tarnajo, a tudi ljudje, ki so neprestano srečni, mu gredo na jetra. Ali kot je sam dejal:

“Ko vidim srečnega človeka, ki si požvižgava, bi naraje stopil k njemu in mu iztrgal grlo. Brez razloga.”

Lahko bi rekli, da je Tony Soprano nesrečen. Vendar, kot tudi sam razmišlja, ne bi smel biti, saj ima vse, kar hoče. In tu nastane problem, bi rekel dobri stari Platon. Žongliranje z različnimi vidiki življenja je težko: biti družinski mož in hladnokrven morilec. Tonyju to preprosto ne gre. Ne uspe mu združiti razmišljajočega dela svoje ‘duše’ in tistega, ki se baše s testeninami, nabija mimoidoče blondinke in se bori z ostalimi barabami.

Platon je menil, da to preprosto ne gre skupaj. “Kdor dela krivico, je veliko bolj nesrečen od tistega, ki jo utrpi,” je dejal. Ali z drugimi besedami: ne moreš biti zločinec brez usmiljena in obdržati mirno ‘dušo’.

“Pretiravanje ponavadi povzroči odziv in spremembo v nasprotni smeri, pa naj bo to v letnih časih, posameznikih ali državah.”

Tonyja pestijo težave, ker neprestano pretirava: s pobijanjem, nezvestobo in testeninami. In po Platonu ga je to pripeljalo k psihiatrinji.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.