Znanost

Učenje novih besed deluje kot droga

Seks, droge in rock’n’roll so stvari, na katere človek najprej priseže, ko ga vprašajo, kaj ga osrečuje. Možgani so namreč hudi preprodajalci droge, saj lastnika nagradijo z dozo dopamina vsakič, ko naredi nekaj prijetnega. A krilatica bi se po novem lahko glasila seks, droge in učenje novih besed, pravi znanost.

Možgani med učenjem novih besed. | Universitat de Barcelona
Možgani med učenjem novih besed. | Universitat de Barcelona

Učenje jezika je droga

Človeški jezik je največji in najbolj čudovit človeški izum, ki nas loči od ostalih živali. Človeštvo je z novo odkrito zmožnostjo prenašanja znanja in idej povečala naše možnosti za preživetje, a mnogi so se spraševali, zakaj je človek v zgodnjih letih svojega življenja tako navdušen nad učenjem novih besed in jezikov. Nekateri so predvidevali, da je to povezano s sistemom nagrajevanja v naših možganih, a do nedavnega niso imeli pravih dokazov za to.

Nemški in španski raziskovalci so s pomočjo fMRI preverili možgansko dejavnost treh ducatov ljudi med dvema dejavnostma: učenje definicij neznanih besed in kvartopirstvo. Obe dejavnosti sta povzročili dejavnost bazalnih ganglijev, dela možganov, ki je povezan z motivacijo in nagrajevanjem. Ta del se vklopi tudi med uživanjem dobre hrane, spolnim občevanjem in drogiranjem. Med učenjem novih besed se je vklopilo tudi usklajevanje med delom možganov, odgovornim za jezik, ter gangliji. Tisti, ki so imeli boljše povezave med tema deloma, so se tudi prej naučili novega besedišča.

Josep Marco Pallares, Pablo Ripolles in Antoni Rodriguez Fornells, vodje raziskave
Josep Marco Pallares, Pablo Ripolles in Antoni Rodriguez Fornells, vodje raziskave

A kaj to pomeni? Povezava med tema deloma možganov nakazuje, da smo ljudje ravno zaradi te evolucijske prednosti razvili sposobnost sporazumevanja in zgradili zapletene jezikovne strukture. Jezik je torej rezultat evolucije, razvijanje jezika pa možgani spodbujajo na enak način kot pri razmnoževanju.

Kako deluje sistem nagrajevanja?

Sistem nagrajevanja je v možganih zato, da človeka nagradi, ko izvaja določene dejavnosti in ga s tem spodbuja k nadaljnjemu početju le-teh. Nagrada je dražljaj, s katero se sčasoma spremeni človekovo obnašanje. Nekatere nagrade možgani podelijo dejavnostim, ki omogočajo preživetje vrste: prehranjevanje, počitek in spolni odnosi. Druge nagrade pa izhajajo iz prvotnih, kot je na primer užitek pri služenju denarja, nežnih dotikih in poslušanju všečne glasbe. Verjetno ni treba posebej razlagati, da so nagrade veliko bolj prijetne kot kazen.

Ljudje in živali imamo podoben občutek za užitek, a ljudje ga doživljamo drugače, saj nanj prilepimo še svojo kulturo, izkušnje in umetnost. Znanost je ugotovila, da na prijetnost neke dejavnosti najbolj vpliva količina dopamina, ki se ob njej sprosti. Več dopamina kot neka dejavnost obljublja, bolj se človek/žival potrudi.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.