Kultura,  Religija,  Zgodovina

Vatikan: Davčna oaza in dobičkonosen holokavst

Vatikan ni novinec v svetu zarot in brezbožnih dejanj in za hude, nekrščanske hudobije niti ni treba v temno dobo Evrope, ko so papeži vodili bordele in počeli vse, kar je njihov začetnik prepovedoval. Lahko se ozremo že na zadnje stoletje. Gerald Posner, raziskovalni novinar, ki se je v svoji karieri ukvarjal z nacisti, JFK in drugimi zanimivimi temami, bo v začetku februarja izdal knjigo z naslovom God’s Bankers: A History of Money and Power in the Vatican (oziroma: Božji bankirji: Zgodovina denarja in moči v Vatikanu). V intervjuju za NPR je povedal, da je med raziskovanjem za knjigo ugotovil mnogo neverjetnih nečednosti skozi zgodovino Vatikana, ki je majcena državica z le nekaj tisoči prebivalcev, obenem pa najbolj priljubljena davčna oaza v Evropi.

Vatikan in nacizem

Do druge svetovne vojne je Vatikan že pospešeno vlagal sem ter tja, zato je ustanovil svojo banko, da bi pred Američani in Britanci skril posle, ki jih je opravljal z nacisti. Ni skrivnost, da je bil Sveti sedež naklonjen nemškemu morilskemu stroju, a malokdo ve, da je Vatikan v navezi z nemškimi podjetji sklepal življenjska zavarovanja z judovskimi begunci, ki so jih poslali v Auschwitz in druga taborišča smrti. Ko so njihovi potomci hoteli denar, so jih firme zavrnile in rekle, naj pokažejo mrliški list – kar je bilo nemogoče. A Vatikan je posle opravljal z vsemi – ravno zato je hotel pred Zavezniki skriti dejstvo, da pod mizo poslujejo z obema stranema. Vatikan se je razglasil za nevtralno entiteto in se v duhu države, s katero je obkrožen, pogovarjal z obema stranema. Ko je postalo očitno, da se Nemcem obeta poraz, je Vatikan sodelovanje z njimi pometel pod preprogo.

Vatikan je s sklepanjem življenjskih zavarovanj z Judi veliko zaslužil.
Vatikan je s sklepanjem življenjskih zavarovanj z Judi veliko zaslužil.

Posner opozarja, da vatikanski bankirji niso vedeli za neštete vagone nesrečnikov, ki so jih po hitrem postopku peljali v plinske celice, v krematorije in nato v reko Vislo. Vse, kar jih je zanimalo, je bil denar. Sama Cerkev pa je vedela, kaj se dogaja. Mnogi duhovniki, ki so videli, kaj nacisti počnejo, so poročali svojim škofom in zahtevali, da se nekaj ukrene. Vse to je vidno v dnevnih poročilih iz različnih škofij, a nihče ni premaknil prsta. Vatikan se je namreč bal, da bi se nacisti najprej obrnili proti nemškim katolikom (ki so, mimogrede, v taboriščih imeli več privilegijev kot Judje), nato pa še proti papežu, ki naj bi ga zajeli in odpeljali v Nemčijo. Pij XII verjetno ni vedel za dejanski skrivni načrt, po katerem naj bi ga SS septembra 1943 ugrabil. Ker so se bali zase (in ker je bilo sodelovanje dobičkonosno), so svoje moralne vrednote za nekaj časa pospravili v arhiv.

Anti-komunizem

Vatikan je z nacisti delil tudi sovraštvo do brezbožnih komunistov, ki iz nekih razlogov še vedno živi v srcih slovenskih katolikov. A proti komunizmu so bili z razlogom, saj je Stalin načrtno lovil in pobijal duhovnike, zato je bila Cerkev močno vpletena v poljsko gibanje Solidarnosti v osemdesetih. Omenjeni sindikat je bil namreč s svojimi desetimi milijoni članov edini sindikat, ki ga ni vodila komunistična partija. Ker je bil od leta 1978 na vatikanskem prestolu Poljak, ni čudno, da se je Cerkev vmešala v dogajanje. Janez Pavel II se je spoprijateljil z Ronaldom Reaganom, direktor Cie pa je bil reden gost na vatikanskih hodnikih. Posner v knjigi opiše, kako je agent italijanske obveščevalne službe na švicarski banki dvignil za 3,5 milijona dolarjev zlata in ga skril v terensko vozilo. Eden od poljskih duhovnikov se je vrnil v Gdansk in tako protikomunističnemu uporu priskrbel denar. V tistih časih so bili desničarji, CIA in Vatikan pogosto na telefonih.

Davčna oaza

Giulio Andreotti, sedemkratni premier, je v Vatikanu skrival 50 milijonov dolarjev.
Giulio Andreotti, sedemkratni premier, je v Vatikanu skrival 50 milijonov dolarjev.

Ker je Vatikan svoja država sredi druge države, s svojo banko in svojimi zakoni, je lahko kdorkoli v Italiji svoj denar pospravil v kovček, se odpeljal v Rim in obiskal Vatikan. S sprehodom čez cesto je naenkrat bil v davčni oazi, v katero mu ni mogel slediti nihče. Policija ga ni mogla preiskati, niti če je šlo za denar iz prodaje mamil. To pomeni, da je Vatikan postal ena najbolj priljubljenih lokacij za pranje denarja, zaradi česar se je pojavil v skoraj vsakem finančnem škandalu v Italiji. Ko so nazadnje preverjali sedemkratnega predsednika italijanske vlade, Giulia Andreottija, ter prijatelja mafije in korupcije, so ugotovili, da je imel v Vatikanu skrivni bančni račun, na katerem je bilo v določenem času več kot 50 milijonov dolarjev. Vatikan je divji zahod, kjer veljajo le tista pravila, ki prinašajo denar.

Šerif Frančišek

A Posner ima veliko zaupanja v novega papeža, ki je Vatikan močno prevetril. Aprila 2014 je ukazal, da se v banki izvedejo reforme, upoštevali naj bi evropska pravila (ker poslujejo v evrih), zaprli pa so tudi mnoge bančne račune ljudi, ki ne bi smeli biti povezani z Vatikanom. Kaj točno bo Frančišek v resnici storil, bomo še videli, za več podrobnosti o barabijah Vatikana pa bomo morali počakati na izid knjige. Intervju z avtorjem pa si lahko poslušate spodaj.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

One Comment

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.