21/11/2017 | 20:17
You are here:  / Jezik / Multimedija / Zvoki / Wallace Stevens: Čaj v Palaz Hoon

Wallace Stevens: Čaj v Palaz Hoon

Diplomska naloga, ki je trenutno še koncept, se ima ukvarjati s poezijo, ki jo je spisal ameriški pesnik Wallace Stevens. Ker pesmi niso še nikomur škodovale, prisluhnite recitaciji Harolda Blooma, nesmrtnega ameriškega literarnega kritika, ki je doživeto prebral pesem Tea at the Palaz of Hoon, oziroma Čaj v Palaz Hoon. Spodaj najdete tako izvirno besedilo kot tudi slovenski prevod Vena Tauferja.

Not less because in purple I descended
The western day through what you called
The loneliest air, not less was I myself.

What was the ointment sprinkled on my beard?
What were the hymns that buzzed beside my ears?
What was the sea whose tide swept through me there?

Out of my mind the golden ointment rained,
And my ears made the blowing hymns they heard.
I was myself the compass of that sea:

I was the world in which I walked, and what I saw
Or heard or felt came not but from myself;
And there I found myself more truly and more strange.

***

Nič manj zato, ker sem zašel v škrlatu
zahodnega dne skoz, kot si temu rekel
najsamotnejši zrak, nič manj nisem bil jaz.

Kaj je bilo olje naškropljeno v mojo brado?
Kaj so bile himne, ki so mi brenčale ob ušesu?
Kaj je bilo morje, ki je njegova plima lila skozme?

Onkraj mojega uma je deževalo zlato olje,
in moja ušesa so ustvarila doneče himne, ki so jih čule.
Jaz sam sem bil kompas tega morja:

Bil sem svet, ki sem stopal skozenj, in kar sem videl
ali slišal ali čutil, je prišlo zgolj iz mene;
In tam sem se našel bolj resničen in bolj čuden.

LEAVE A REPLY

Your email address will not be published. Required fields are marked ( required )