Jezik

Zakaj Hitler ni hotel biti “naci”

Po zaslugi filozofa Lea Straussa lahko kogarkoli označimo za nacista. [Prav, ravno Straussu to ni bilo všeč.] In če lahko koga najbolj upravičeno označimo za “nacija”, je to gotovo Adolf Hitler, ne?

Že, a Hitler bi vam zameril. Ko je ustanovil Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei, ni ravno razmišljal o PR primernosti imena. Mogoče je pričakoval, da bodo člane vedno nazivali s polnim imenom [nekako takole]. Ni pa pomislil, da bodo nasprotniki mogoče Nationalsozialistische skrajšali v Nazi, priljubljeno nemško žaljivko, ki je sicer daleč od današnjega pomena.

Vsaka kultura ima svoje tarče posmeha. Američani se šalijo na račun Poljakov, Angleži na račun Ircev, Primorci na račun Ljubljančanov in Ljubljančani pa na račun Bosancev. Tako kot mi nekomu žaljivo rečemo “kmet”, so se Nemci od začetka 20. stoletja obmetavali z žaljivko “Nazi”, kar je okrajšava za takrat najpogostejše bavarsko ime, Ignatius. Bavarski kmetje so bili v tistih časih aktualna tarča posmeha.

Ignatius je bilo izredno priljubljeno ime po zaslugi jezuitov, ki so v 17. stoletju poskušali preprečiti vzpon protestantizma. Ustanovitelj jezuitskega reda je bil sv. Ignacij Lojolski in ko se je širil jezuitski vpliv, je veliko staršev svoj naraščaj poimenovalo po tem velikem možu.

Hitlerjevi nasprotniki verjetno niso mogli verjeti, kako se šala “poklapa”. V njegovi novi stranki so bili sami bavarski kmetavzarji in edino primerno jim je bilo reči (Ig)naciji. Stranka je najprej oznako sovražila, nato pa jo je hotela vzeti za svojo (tako kot istospolno usmerjeni posvojijo nekdanje žaljivke). Ko so enkrat prišli na oblast, so ubrali preprostejšo pot: preganjanje nasprotnikov.

Ko so ti nasprotniki zbežali čez mejo, so se tujcem pritoževali o “nekih nacijih” in tuja javnost je sklenila, da je to uraden naziv za zloveščo stranko na čelu Nemčije. Nemci, ki so ostali doma, pa so v bližini policije in sumljivih ljudi pridno zrecitirali polno verzijo strankinega imena: Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei.

Danes tako veselo mislimo, da so vsi črnosrajčniki ponosno rekli “Jaz sem naci,” v resnici pa bi nas grdo pretepli.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.