Izpostavljeno,  Zdravje,  Znanost

Zakaj je koronavirus tako uspešen?

Virus SARS-CoV-2, ki prenaša bolezen COVID-19, javnosti bolj znana kot koronavirus, se je iz Kitajske, kjer je bil prvič zaznan sredi novembra 2019, v nekaj mesecih razširil na celoten svet. 11. marca 2020 je izbruh okužbe bil razglašen za pandemijo. 5. marca je bil potrjen tudi prvi primer okužbe v Sloveniji.

Ker je vzroke in patologijo koronavirusa odlično razložila vrsta virov, se tu ne bomo spuščali v podrobnosti, ampak se bomo vprašali, zakaj je ravno ta virus tako “uspešen” pri svojem delu. Če pred tem potrebujete hitro razlago, si poglejte odličen video, ki ga je naredil Kurzgesagt.

To ni podobno gripi

Sreča v nesreči je, da se posamezne koronaviruse zlahka uniči. Vsak virusni delec je sestavljen iz manjšega kompleta genov, spravljenega v lipidni ovoj. In ker lipidno ogrodje brez težav uniči milo, lahko v dvajsetih sekundah povsem razkužimo roke. Tudi svet ni ravno prijazen koronavirusom. SARS-CoV-2 naj bi na lepenki preživel slab dan, oziroma do tri dni na jeklu in plastiki. To ni malo, ni pa večno. Ti virusi za obstoj potrebujejo naša telesa.

A poudariti je treba, da novi koronavirus ni gripa. Povzroča povsem drugačno bolezen z drugačnimi simptomi, predvsem pa se hitreje širi in je bolj smrtonosen kot gripa. Ko govorim o novem koronavirusu, seveda govorim o SARS-CoV-2. Koronavirusi so namreč velika družina, v katero spadajo tudi na primer OC43, HKU1, NL63, in 229E – vsem znani in rahlo nadležni virusi, ki povzročajo prehlad.

Primerjava med simptomi COVID-19, prehlada in gripe

Bolj nevarna virusa, ki sta prišla v novice pred leti, sta MERS in SARS – slednji je postal znan kot “klasični SARS”. Koronavirus torej našemu planetu ni novost. A zakaj se ta sedma verzija tako hitro širi?

Posebna moč

Virus ima obliko žoge s čepki. Ti čepki prepoznajo beljakovino imenovano ACE2, ki se nahaja na površini naših celic, in se pričvrstijo nanjo. To je prvi korak do okužbe. Kot kaže, je SARS-CoV-2 tako oblikovan, da se še bolj čvrsto oprime te beljakovine kot “klasični” SARS. To je po besedah strokovnjakov ključnega pomena za prenos virusa med ljudmi. Drugače povedano: bolj kot je vez med virusom in celico močnejša, manj virusa je potrebnega, da se okužba začne.

Poleg tega zasnova teh čepkov posebno lastnost: sestavljeni so iz dveh povezanih polovic in ko se ti polovici ločita, se čepki aktivirajo. Do te ločitve pri klasičnem SARSu težje pride, pri novem pa je zaradi encima, ki je prisoten v mnogih človeških tkivih, veliko bolj preprosta. To naj bi prispevalo k nenavadnim pojavom.

Večina virusov, ki prizadenejo dihala, namreč okuži zgornji ali spodnji del dihalne poti. Okužba zgodnjega dela dihal se širi hitreje, a ima blažje simptome. Okužba spodnjega dela je ravno obratna. SARS-CoV-2 okuži tako zgornji kot tudi spodnji del dihal – kot kaže ravno zato, ker zna izkoristiti prej omenjen encim. To naj bi razložilo tudi dejstvo, da se virus lahko širi med ljudmi dolgo časa, preden se pojavijo prvi simptomi. Morda se širi takrat, ko je okužen zgornji del in so simptomi blažji. Vse to so trenutno samo domneve, kar ni čudno, saj je bil virus odkrit šele januarja.

Mutacije

Novi koronavirus je izredno učinkovit pri okuževanju ljudi, četudi je njegov izvor živalski. Najbližjega sorodnika SARS-CoV-2 v divjini so našli v netopirjih. Tudi klasični SARS je prišel na človeka z živali, a je moral rahlo mutirati, da je lahko prepoznal beljakovino ACE2. SARS-CoV-2 je kot kaže to znal že od začetka.

Nekaterim se to mogoče sliši kot teorija zarote, a dejstvo je, da je na svetu na milijarde virusov. Četudi se nam zdi, da je virus, ki je kot nalašč narejen za okužbo človeka, nemogoč, se to zgodi.

V dveh mesecih, odkar poznamo virus, ta še ni občutno mutiral. A mutira, tako kot vsi virusi – znanost je zabeležila več kot sto mutacij, a nobena od njih ni prevladala. To pomeni, da je virus kljub hudi viralnosti v resnici neverjetno stabilen, kar pa sploh ni nenavadno. SARS-CoV-2 evolucijsko gledano še nima razloga, da bi postal še bolj kužen.

Obstaja ena izjema. Nekaj primerom novega koronavirusa, ki so jih izolirali v Singapurju, manjkajo določeni geni, zaradi česar je manj kužen. To se je v kasnejših fazah epidemije zgodilo tudi s klasičnim SARSom, a še ni jasno, če se bo to pri novem zgodilo povsod. Poleg tega znanost še ne ve, zakaj je SARS-CoV-2 toliko bolj smrtonosen kot tisti koronavirusi, zaradi katerih nam zgolj teče iz nosa.

Brutalna prefinjenost okužbe

Kar je znanosti zdaj večinoma jasno, je to, kaj okužba naredi človeku. Ko pride v naša dihala, kot rečeno napade beljakovine ACE2, zaradi česar celice na površju dihal počasi odmrejo. Virus, ki se je s pomočjo ugrabljenih celic medtem pridno množil, z odmrlimi celicami potuje globlje v telo, proti pljučom. Ta se sčasoma polnijo z mrtvimi celicami in tekočino, kar otežuje dihanje.

Tu imunski sistem vklopi vse obrambne sisteme in virus napade. Prva na bojni liniji sta vnetje in vročina. V najskrajnejših primerih pa se imunskemu sistemu zmeša in naredi več škode kot koristi: da bi obrambne celice hitreje prišle na mesto okužbe, se žile razširijo, kar pa obenem pomeni še več tekočine v pljučih. Takšen pretiran odziv pogosto vodi v smrt, kar se je zgodilo tako pri španski gripi kot tudi pri H5N1 ptičji gripi in SARSu leta 2003.

Preprosto rečeno se virus še uči, kako se prilagoditi gostitelju. Ne smemo pozabiti, da nas virus potrebuje žive, a ko preizkuša naš odziv, se ušteje in povzroči posledice, ki tudi njemu ne koristijo.

Ko pride do kaotičnega odziva, ne samo, da je imunski sistem zmešan, ampak ne ve točno, kaj počne, saj začne uničevati vse po spisku. S tem bolnik postane bolj dovzeten za okužbe z bakterijami, kronične bolezni pa se lahko hitro poslabšajo. To razloži, zakaj imajo ljudje z obstoječimi komplikacijami, kot so na primer srčne bolezni, hude težave zaradi novega koronavirusa.

Starost ni le številka

Pri SARS-CoV-2 je zelo zanimivo, da ne vpliva na vse starostne skupine enako. Četudi so bile zgodnje trditve, da se mlajšim ne more skoraj nič zgoditi, nevarno napačne, ostaja dejstvo, da so najbolj ogroženi starejši ljudje. Odgovor je spet prekomeren odziv imunskega sistema. Pri starejših ljudeh ta težje sproži učinkovit napad na virus in se veliko pogosteje “izrodi” v popoln kaos. Ob tem znanosti še ni povsem jasno, zakaj je odziv na bolezen tako različen.

Običajni koronavirusi so sezonski, saj se najbolje znajdejo v mrzlem in suhem zraku. V takšnem okolju naša dihala namreč težje izločajo nevarne tujke, suh zrak pa dodatno otežuje delo imunskega sistema. V poletni vročini in vlagi imajo virusi več težav.

A kot kaže to ne velja za SARS-CoV-2. Pandemija se je namreč razširila tudi na kraje, kjer je trenutno poletje, kar pomeni, da novi koronavirus lahko preživi in uspeva v vseh letnih časih. Kar je slaba novica, saj to pomeni, da s toplejšim vremenom stanje ne bo boljše in virus ne bo “čudežno izginil”, kot je februarja izjavil Donald Trump.

Dokler znanost ne najde zdravila in cepiva, je naša edina obramba pred hujšo pandemijo še vedno “varnostna razdalja” in samo-izolacija.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.