Vesolje,  Zeitgeist,  Zgodovina,  Znanost

Zakaj ne gremo spet na Luno?

Zdaj, ko smo bolj ali manj pozabili na morebitne zarote, da je bil pristanek na Luni 20. julija 1969 posnet v hollywoodskem studiu, se včasih kdo še vedno vpraša, zakaj ne gremo nazaj? Če smo lahko poslali tri ljudi tja gor pred 45 leti in to s tehnologijo, slabšo od današnjih pametnih telefonov – zakaj tega ne storimo še enkrat? Letos mineva deset let odkar je NASA zarisala novo vizijo za naš naravni satelit.

Do leta 2020 spet na Luno

V svojem govoru leta 2004 je takratni ameriški predsednik George W. Bush dejal, da se bo NASA v naslednjih dveh desetletjih znova osredotočila na Luno, s čimer si bo zagotovila odskočno desko na druge svetove.

“Ne vemo, kje se bo naše potovanje končalo, a vemo eno: Ljudje smo namenjeni v Kozmos.” – George W. Bush

Takrat je napovedal, da bo Mednarodna vesoljska postaja končana do leta 2010 (v resnici ji še vedno dodajajo module in jih tudi še bodo), ukiniti pa morajo tudi zastareli program Space Shuttle (kar so storili leta 2011). Na vesoljski postaji naj se izvajajo poskusi o vplivu vesoljskega potovanja na človeka. Druga naloga Nase je razvoj posebnega vozila, s katerim bi nadomestili Space Shuttle in ga uporabljali za raziskovanje vesolja onkraj naše krožnice. Preizkusili naj bi ga do konca letošnjega leta. Ta del obljube se kani uresničiti, saj so na podlagi načrtov, ki so jih začeli risati leta 2004, ustvarili vesoljsko plovilo Orion, ki ga bodo preizkusili decembra 2014. Kot je Bush obljubil, bodo prvo posadko v plovilo posadili po letu 2020 in bojda znova stopili na Luno.

Orion, novo vesoljsko plovilo, s katerim naj bi po letu 2020 šli na Luno | NASA
Orion, novo vesoljsko plovilo, s katerim naj bi po letu 2020 šli na Luno | NASA

Bush je dodal, da bi nove misije na Luni, ki bi trajale več kot le nekaj ur, lahko prinesle nove tehnologije z iskanjem novih materialov na Luni. Nasi je takrat obljubil milijardo dolarjev večji proračun do leta 2009.

NASA ali vojska: katere ameriške sanje so več vredne?

Ko so Američani leta 1969 poslali trojico mož na Luno, je imela NASA proračun za dobrih 27 milijard današnjih dolarjev, v letih, ko so misijo pripravljali, pa tudi 44 milijard (1966). Proračun vesoljske agencije se je v naslednjih desetletjih krčil, širil in obračal na glavo, leta 2004, ko je Bush imel govor, pa je NASA dobila 19 milijard dolarjev, oziroma 0,66% celotnega proračuna. Proračun Nase je do leta 2009 ostal bolj ali manj enak, z velikimi rezi leta 2006. Letos je NASA imela slabih 18 milijard dolarjev budžeta.

Za primerjavo, ameriška vojska je imela leta 1969 proračun, vreden 81 milijard dolarjev, do leta 2004, ko sta v Iraku in Afganistanu že potekali okupaciji, pa je zrasel na vrtoglavih 465 milijard. Leta 2013 je ameriška vlada vojski namenila 640 milijard dolarjev, kar je 35-krat več kot za svoj vesoljski program. Mimogrede, ameriško obrambno ministrstvo je leta 2011 namenila 11,5 milijarde dolarjev za le en projekt: bojno letalo F-35.

Bojno letalo F-35, ki je za svoj razvoj dobilo 11,5 milijarde dolarjev v letu 2011. | US Navy
Bojno letalo F-35, ki je za svoj razvoj dobilo 11,5 milijarde dolarjev v letu 2011. | US Navy

Kakšne programe razvijajo?

NASA si je zadala večjo nalogo kot le postavljanje zastav in sprehajanje po Luni. Njihov naslednji korak je stalna naselitev, kar pomeni zahtevo po sodobnejši tehnologiji in čisto drugačni strategiji. Med letoma 2005 in 2009 je NASA izvajala program Constellation, katerega načrt so bili trije koraki: ISS, Luna, Mars. Prav ta program naj bi do leta 2020 razvil tehnologijo, s katero bi Amerika na Luni postavila bazo in v njej naselila astronavte. A leta 2009 so ugotovili, da program ni izvedljiv, če jim država ne nameni večjega kosa davkoplačevalske pogače. Februarja 2010 je Barack Obama predlagal ukinitev programa, a dva meseca kasneje dodal, da bo agencija lahko začela z novim programom.

Do leta 2015 naj bi NASA dobila 6 milijard dolarjev več, je obljubil Obama, a kot smo opazili v prejšnjem poglavju, se to ni zgodilo. Leta 2010 je NASA imela 20 milijard proračuna, v naslednjih letih pa se je ta samo še krčil. Prvo večanje proračuna naj bi se zgodilo šele leta 2019. Kakorkoli, novi program naj bi do naslednjega leta razvil novo raketo, ki bi nadomestila Space Shuttle. Do leta 2025 naj bi prvi astronavti pristali na asteroidu, pet let kasneje pa na Marsu.

Space Launch System (SLS), raketa, ki naj bi nadomestila Space Shuttle | NASA/MSFC
Space Launch System (SLS), raketa, ki naj bi nadomestila Space Shuttle | NASA/MSFC

Septembra 2011 je NASA tako napovedala razvoj nove rakete, ki so ji dali ime SLS, oziroma Space Launch System. Njeni štirje motorji naj bi prvič zarohneli novembra 2018, vsaka izstrelitev pa naj bi stala pol milijarde dolarjev. In ravno to gre v nos različnim agencijam, ki menijo, da bo projekt le žrl že tako obubožan proračun, cena izstrelitev pa se ne bo zmanjšala. Nekateri so predlagali, da bi bilo bolj smelo uporabiti že obstoječo tehnologijo, dokler ne najdejo boljše rešitve – denar pa bi porabili kam drugam. Elon Musk, oče Tesle in nadebudni raziskovalec vesolja, je obljubil, da lahko njegovo podjetje SpaceX razvije raketo za 2,5 milijarde dolarjev, vsaka izstrelitev pa bi stala pol manj kot pri SLS.

SpaceX trenutno uporablja raketo Falcon 9, ki lahko pelje do 13 ton tovora, oktobra 2012 pa je prvič dostavil potrebščine na Mednarodno vesoljsko postajo. Raketo naj bi v okviru Nasinega programa CCDev predelali za prevoz astronavtov, Falcon 9 pa bo tudi osnova za naslednjo generacijo, ki so ji nadeli ime Falcon Heavy. Ta naj bi v vesolje prvič poletela leta 2015, njena kapaciteta pa bi bila do 53 ton tovora.

Torej, zakaj ne gremo spet na Luno?

Kot smo doslej dognali, za to obstajata dva razloga: NASA ima večje načrte in zato potrebuje več časa in denarja; drugi razlog pa je ravno to, da ni dovolj denarja. A obstaja še tretji razlog: politika.

Kennedy je septembra 1962 obljubil pristanek na Luni in Nasi tudi priskrbel ves potreben denar. Tistega leta je bil proračun le 9 milijard dolarjev, a že naslednje leto je poskočil na 20 milijard, nato pa vztrajno rasel, kjer med letoma 1965 in 1967 ni padel pod 38 milijard dolarjev. A takrat je Amerika imela spodbudo: “Kaj če nas prehitijo Sovjeti?” Hladna vojna se je odvijala tudi v vesolju in Amerika ni hotela, da bi na Luni zaplapolala rdeča zastava s kladivom in srpom. Američani so program Apollo podpirali tako s srcem kot tudi z denarnicami, a ko so enkrat pristali na Luni (in to storili večkrat), je navdušenje uplahnilo. Ruse so premagali, dosegli so cilj, svoje skrbi pa so usmerili v Vietnam. Proračun Nase se je temu primerno skrčil in do leta 1979 pristal na 14 milijardah dolarjev. Luna ni bila več zanimiva.

Za Luno v zadnjih desetletjih ni bilo zanimanja ali politične volje, NASA pa je denar raje posvetila drugim raziskavam in programom. V devetdesetih so se ukvarjali z vesoljsko postajo Mir in ko so to leta 2001 sklatili z neba, so Američani z agencijami po svetu že tri leta razvijali Mednarodno vesoljsko postajo. Med drugim od leta 2010 NASA izvaja program SOFIA, v okviru katerega v stratosferi z infrardečim teleskopom na letalu opazuje vesolje. Med letoma 2012 in 2014 je s posebnimi baloni preučevala radiacijske pasove, leta 2016 pa namerava na asteroid poslati sondo – podobno kot je to storila ESA z Rosetto. ESA in NASA za leto 2018 načrtujeta naslednika Hubblovega vesoljskega teleskopa. Vesoljski teleskop James Webb bo z novimi in boljšimi napravami ustvarjal boljše fotografije vesolja, predvsem pa preučeval njegovo rojstvo, evolucijo galaksij in nastajanje zvezd in planetov.

Tl;dr

Na Luno zadnjih 45 let nismo več šli, ker ni politične volje, NASA ne dobi dovolj denarja, zaradi novih, večjih načrtov pa nimamo še dovolj dobre tehnologije: človeštvo, oziroma Amerika, hoče korak naprej in se stalno naseliti na Luni. Zastave in sprehodi niso več zanimivi.

Sašo

Živjo, sem Sašo. Sem pisun in prevajalec, radovednež in knjigoljubec. Po duši sem astronavt, po telesu bolj lenivec. Znam preklinjati v latinščini, na 100 metrov pa tečem okrog pol ure. Sinapse krmim s filozofijo, žile pa s čisto pravo kavo. Nisem zdravnik.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.