40 angleških besed, ki so nastale med prvo svetovno vojno

Jezik se neprestano razvija, kar je razvidno v naraščaju novih besed, ki ga vsako leto doživlja angleščina. Tudi tako velik dogodek kot je bila prva svetovna vojna gotovo vpliva na nastanek novih besed. V slovarjih najdemo mnogo besed, ki so se prvič pojavile med letoma 1914 in 1918. Seveda niso vse nastale zaradi Velike vojne, ogromno pa se jih je rodilo v krvavih rovih evropskih bojišč. Nove besede so kovali tako angleški kot tudi ameriški vojaki, ki so od lokalnega prebivalstva prevzeli ta in oni izraz in ga sčasoma udomačili. Spodnji seznam se ubada prav z omenjenimi besedami.

1914

Sam izraz “svetovna vojna” je bil prvič omenjen leta 1898 kot špekulacija: “Če bodo ZDA iz strahu Filipine vrnile Španiji, se bodo plenilski narodi zgrnili nanjo in tako začeli svetovno vojno,” je konec decembra tistega leta pisalo v New York Times. Prva svetovna vojna se ni začela zaradi vrnitve Filipinov Španiji, a izraz se je prijel takoj, ko se je vojna začela. “Anglija se je pridružila Franciji v svetovni vojni,” se je glasil naslov časopisa Pittsburgh Press 2. avgusta 1914. Izraz “prva svetovna vojna” je nastal leta 1939, ko se je začela druga. Dotlej so jo imenovali Velika vojna.

“Goldbrick” je v prvem desetletju 20. stoletja pomenil nekoga, ki goljufa, med prvo svetovno vojno pa se je izraz prijel dezerterjev, oziroma tistih, ki so se izogibali služenju vojaškega roka.

“Leatherneck” od leta 1914 pomeni ameriškega marinca, izraz pa je skovanka besed “leather” in “neck“, torej usnja in vratu. Razlog za to so usnjeni ovratniki, ki so jih imele mornariške uniforme. A izraz ni bil povem nov, saj so britanski mornarji proti koncu 19. stoletja tako klicali navadne vojake.

“Pre-atomic” (pred-atomski) označuje čas pred atomsko dobo. Leto 1914 je sicer spadalo v to obdobje, a pisatelj H. G. Wells je že takrat napovedal prihodnost, ko bodo na njegovo dobo gledali kot na pred-atomsko.

“Gesundheit” sicer ob kihanju vzkliknejo Nemci, a ko so ameriški vojaki preživeli nekaj let na nemškem, so med drugim pobrali tudi to besedo. Gesundheit dobesedno pomeni zdravje, torej “na zdravje”.

Ker je prva svetovna vojna prva videla bojna letala, je temu primerno takrat nastalo tudi ogromno izrazov, povezanih s tem. Izraz “air raid” je nastal proti koncu leta 1914, ko so Britanci napadli cepelin baze v Nemčiji. Nemci zračnim napadom pravijo “Fliegerangriff” in če bi stara angleščina preživela, bi jim Angleži rekli “fleogendeongrype“. A uporabili so preprosto skovanko “air” in “raid“, kar je dobesedno “zračni napad”. “Anti-aircraft” pomeni “protiletalski”, etimologija pa je več kot očitna. Glagol “strafe” [streif] pomeni napad z mitraljezom z letala, ki leti nizko. Izvira iz nemške besede “strafen“, ki pomeni kaznovati.

“Refugee” (begunec) prihaja iz francoske besede “refugier“, ki pomeni “skriti se v zavetje”. Besedo so prvi uporabljali francoski Hugenoti, ki so se zaradi verskih razlogov morali izseliti. Do leta 1914 je beseda pomenila nekoga, ki išče zatočišče, od Velike vojne dalje pa pomeni begunca, ki iz svoje države beži zaradi vojne. Prvi, ki so jim nadeli ta naziv, so bili prebivalci Flandrije.

“Attrition” dandanes pomeni obrabo, a med prvo svetovno vojno je beseda označevala izčrpavanje ali oslabitev sovražnika. Prababica besede, latinski “attritionem“, je dobesedno pomenil “drgnjenje ob”. Do tridesetih let 20. stoletja je beseda dobila že omenjen prenesen pomen.

Izredno redka beseda “nacelle” je v poznem 15. stoletju pomenila barčico (lat. navicella, pomanjševalnica za navis, ladjo). Od leta 1901 je pomenila čolniček pod zračno ladjo, leta 1914 pa je izraz že pomenil letalsko kabino.

1915

“Bomber” je kot izraz nastal leta 1915 kot pretvorba glagola “to bomb” v samostalnik, ki označuje nekoga, ki meče bombe. Izraz je pomen bombnika prevzel leta 1917.

“Amphibious” je od sredine 17. stoletja pomenil nekaj, kar ima dve življenji. Leta 1915 so pridevnik nadeli motornim vozilom, ki lahko vozijo po vodi in kopnem.

“Climb” od konca 16. stoletja kot samostalnik pomeni vzpon na goro, od leta 1915 pa pomeni dvig letala v zraku.

“TNT” (dinamit) je okrajšava besede “trinitrotoluen“, ki je bila skovana leta 1908. Leta 1915 je zaradi povečane porabe dinamita na bojišču beseda dobila okrajšavo. Besedo “dinamit” pa je skoval njegov izumitelj Nobel, izvira pa iz grške besede “dunamis“, ki pomeni moč.

“Activist” (aktivist) danes pomeni nekoga, ki zahteva spremembe, četudi s silo, oziroma nekoga, ki je politično aktiven. Leta 1915 pa je pomenilo osebo, ki zagovarja doktrino neposrednega ukrepanja, kar se nanaša na politične sile na Švedskem, ki so zahtevale, da država opusti nevtralnost in podpre aktivno podpre Centralne sile (t.j. Avstro-ogrsko, Nemčijo, Otomanski imperij in Bolgarijo).

“Smoke-screen” (dimna zavesa) je leta 1915 pomenila dobesedno dimno zaveso, vrsto vojaške kamuflaže. Izraz je leta 1926 dobil prenesen pomen, dim pa je bil s prevaro in skrivanjem povezan že od 16. stoletja.

“Whizbang” danes pomeni vrsto petarde, ki pred močno eksplozijo spusti visok zvok, leta 1915 pa je pomenil vrsto nemške granate, ki je zvenela prav tako. Izraz je onomatopoetičen, saj je skovanka besed “whizz” in “bang“, torej švig in bum.

“Tank” od 17. stoletja pomeni zbiralnik oziroma posodo za tekočine, od leta 1915 pa opisuje “oboroženo oklepno vozilo, ki se premika s pomočjo gosenic”. Britanski odbor za obrambo je na dan pred božičem predlagal, da “goseničastega uničevalca z mitraljezom” zaupajo “Odboru za dobavo tankov”. To je bila seveda šifra, s katero so hoteli zmesti sovraga. Najprej so predlagali izraze “cisterna” in “rezervoar”, ki ustrezajo obliki omenjenega morilskega stroja v prvih korakih izdelave, a so se nato odločili za enozložno besedo, ki se je prijela do danes.

“Amplify” (ojačati) je sicer star glagol (začetek 15. stoletja), ki je pomenil povečati ali razširiti. Na začetku dobe elektronike, torej leta 1915, so izraz omejili predvsem na ukvarjanje z zvokom. Od tod tudi “amplifier“, ojačevalec.

“Shell” že dolgo pomeni oklep, od 17. stoletja pa pomeni tudi granato (zaradi oblike). Leta 1915 so prvič omenili izraz “shell shock”, ki danes nosi kratico PTSD, oziroma posttraumatic stress disorder (post-travmatska stresna motnja).

“Ace” (as) že od nekdaj pomeni nekaj v povezavi s številom ena. Nekateri etimologi menijo, da izvira iz etruščanske besede “eis“, ki pomeni “ena”. V angleščini “ace” pomeni stranico igralne kocke, na kateri je zgolj ena pika. Dolgo je izraz pomenil nesrečo, a istočasno najvišjo igralno karto. Leta 1917 so izraz nadeli odličnim pilotom, torej tistim, ki so sestrelili vsaj 10 sovražnih letal. Leta 1915 so izraz uporabljali Francozi in sicer “l’ace”.

1916

“Camouflage” (kamuflaža) je izposojenka iz francoščine, kjer od 19. stoletja pomeni krinko. Prva zabeležena raba v angleščini je bila prav leta 1916.

“Counterattack” (protinapad) je kot samostalnik tri desetletja starejša od glagolske oblike, ki je bila prvič uporabljena leta 1916.

“Agent” od poznega 15. stoletja pomeni sredstvo (iz lat. agentem – učinkovit), torej kakršna koli naravna sila ali snov, ki povzroči nek pojav. Od leta 1916 agent nosi tudi pomen vohuna.

“Ministry” (ministrstvo) je proti koncu 14. stoletja pomenilo duhovščino, leta 1916 pa so se mnoge britanske ustanove, ki so prej nosile naziv Odbor, preimenovale v ministrstva. Odbor za obrambo (gl. tank) je tako postalo Ministrstvo za obrambo. Beseda ima korenine v latinski besedi “ministerium“, ki pomeni službo.

“Ceasefire” (prekinitev ognja) je skovanka iz dveh besed: cease (prenehati) in fire (ogenj). Od sredine 19. stoletja je beseda obstajala kot glagol, v obliki ukaza, leta 1916 pa je dobila svojo samostalniško obliko. Prva prekinitev ognja je bila zabeležena na predbožični večer leta 1914, ko so francoski, britanski in nemški vojaki prenehali s streljanjem, da bi v miru praznovali božič. Čez nekaj dni se je vojskovanje nadaljevalo. Besedo v slovenščino prevajamo tudi kot premirje, a če smo pikolovski, to ni povsem pravilno.

“Barrage“, ki ga prevajamo kot zaporno obstreljevanje, pomeni obstreljevanje sovražnikovih položajev z večjim številom topov, kjer so tarče med seboj oddaljene slabih 100 metrov, salve so zaporedne, granate pa vsebujejo močan eksploziv. Barrage pomeni tudi točo, a vojaški izraz izvira iz francoske besede “barrer“, ki pomeni ustaviti, oziroma iz francoskega izraza “tir de barrage”. (Od tod slovenski prevod.) Leta 1917 je beseda postala še glagol.

“Sector” (sektor) je od sredine 16. stoletja pomenil del kroga med dvema polmeroma, izvira pa iz latinske besede “secare“, ki pomeni rezati. (Od tod tudi “sekcija”.) Sektor je oznaka za območje postal v dvajsetih, ko so posplošili vojaški izraz za del fronte. Fronto so namreč označevali s krogi, katerih središče je bila vojaška baza.

“Trench coat” (dežni plašč, trenčkot) so Britanci poimenovali vojaške plašče, ki so jih uporabljali v jarkih. Sama beseda za jarek, “trench“, se uporablja od 16. stoletja, leta 1918 pa so način vojskovanja iz jarkov poimenovali “trench warfare“.

1917

“Ammo” (strelivo) je skrajšana oblika besede ammunition, ki prihaja iz francoske besede “la munition”. Ta beseda pa izvira iz latinske besede “munitio“, ki pomeni obrambo, oziroma utrdbo.

“Cooties“, še vedno rabljena beseda za uši, se je rodila leta 1917 med britanskimi vojaki, ki so v blatnih jarkih pogosto zboleli za vročino, ki so jo povzročale uši. Beseda izvira iz malajske besede “kutu“, ki pomeni pasjo bolho, prisvojili pa so si jo britanski mornarji.

“Rationing” (racioniranje, omejevanje količine) prihaja iz samostalnika “ration“, ki že od leta 1865 pomeni omejevanje količine dobrin. Velika Britanija zaradi dobre politike do konca 1916 ni imela težav s hrano, a ko so nemške podmornice neprestano potapljale trgovske ladje, je Otočanom skoraj zmanjkalo jedače in premoga. Britanske družine so morale zato omejiti porabo, vmes pa se je rodila tudi beseda. “Ration” (odmerek) izvira iz enake francoske besede, ta pa iz tožilnika latinske besede “ratio“, ki pomeni razum.

“Toot sweet” (takoj) je dandanes že zastarel izraz, leta 1917 pa so ga uporabljali vsi ameriški vojaki, ki so z veseljem prevzeli in popačili francoski izraz “tout de suite”.

“Fighter“, ki v vojaškem žargonu pomeni vojaško letalo, oziroma lovec (F-16 ali Mig-21), je svoj izraz dobil leta 1917. Izvor je očitno glagol “fight“, kar pomeni boriti se. Nemščina ima podoben izraz: Fechter.

“Air force” (zračne sile) so prvi uporabili Britanci, ko so ustvarili RAF (Royal Air Force). Američani med obema svetovnima vojnama niso imeli samostojnih zračnih sil, temveč posebno vejo vojske, United States Air Force pa so ustanovili šele po drugi svetovni vojni.

1918

“D-day” (dan D), izraz, ki predstavlja točno določen datum začetka vojaške operacije ali pomembnega dogodka v posameznikovem življenju, je bil prvič uporabljen 7. septembra 1918. Prvi ukaz z izrazom se je glasil: “The First Army will attack at H-Hour on D-Day with the object of forcing the evacuation of St. Mihiel salient.” H-Hour in D-Day sta šifri za določeno uro in določen dan, ki pa morata ostati tajna. Po izkrcanju v Normandiji med drugo svetovno vojno je Dan D rezerviran izključno za 6. junij 1944.

“Defeatist” (malodušen), samostalnik in pridevnik, je ugledal luč sveta leta 1918, ko so Britanci svoje pacifiste in opozicijo hoteli užaliti zaradi zahteve, da se vojna proti Nemčiji čimprej konča. Danes torej izraz pomeni malodušnega človeka, takrat pa nekoga, ki podpira konec vojne, kar je bilo isto kot poraz.

“Takeoff” (vzlet) je kot samostalnik sicer nastal leta 1904, leta 1918 pa so iz njega naredili še glagol “take off”, ki pomeni vzleteti.

“Triage” (triaža) je dokaj stara beseda, saj je v 18. stoletju pomenila sortiranje stvari glede na kvaliteto, etimologi pa menijo, da izvira iz latinske besede za število tri (tria), češ, da so tri vrste kvalitete (dobro, srednje, slabo). Med prvo svetovno vojno so izraz uporabljali za sortiranje ranjenih vojakov glede na resnost njihovih poškodb. Zdravnik Woods Hutchinson je v svoji knjigi tistega leta zapisal, da so v “Salles de Triage” vojake ločevali na “Petits Blessés” in “Grands Blessés”, torej manj in bolj ranjene. Mimogrede, od tod tudi pogovorni izraz “blesav”.