Besede, ki v slovenščini ne obstajajo #3

Predolgo je minilo od zadnjega seznama besed, ki v slovenščini nimajo ustreznice. Ne spreglejte prvega in drugega seznama. Besede, ki v slovenščini ne obstajajo:

• Bérézina (francoščina): “C’est la bérézina!” izraža več kot le resno polomijo. Prihaja iz imena beloruske reke, ki so jo leta 1812 poskušali prečkati Napoleonovi vojaki, a so med bitko izgubili 25 tisoč mož. (Zanimivost: Pri Italijanih je geografska fraza za polomijo Kobarid, oziroma Caporetto. Ker je njihova vojska doživela zgodovinsko polomijo pri Kobaridu, je vsak večji poraz “Caporetto”. Spodletela vsesplošna stavka italijanskih socialistov leta 1922 je tako s strani Mussolinija dobila oznako “Kobarid italijanskega socializma.”)
• Bolan (bosanščina): Medmet, ki ga uporabljajo mnogi Bošnjaki, pomeni moškega, uporablja pa se ga v neformalnem neposrednem sporazumevanju.
• Formacja (poljščina): Sociologija s to besedo označuje miselni okvir in kulturo, značilno za eno generacijo. Celo življenje pripadamo svoji “formacji“.
• Gattara (italijanščina): Beseda prihaja iz besede gatto, pomeni pa starejšo in osamljeno žensko, ki svoje dni posveti potepuškim mačkam.
• Házisárkány (madžarščina): Beseda dobesedno pomeni “domači zmaj“, predstavlja pa soprogo ali soproga, ki je zloben in neprijeten. Slovenščina pozna tujko (ki je v resnici ime Sokratove soproge), ksantipo.
• Inat (srbščina): Slovenci radi uporabljamo srbsko frazo “iz inata“, nimamo pa svoje besede za pojav. Gre za škodoželjno početje, ki ga storimo drugemu, četudi škoduje tudi nam. Nepopoln prevod bi bil “hudobija“.
• Jaksaa (finščina): Glagol, ki izraža pomanjkanje energije. Medtem, ko slovenščina uporabi glagol moči, je jaksaa veliko bolj natančen izraz.
• Kaapshljmurslis (latvijščina): Slovenci temu rečemo “kot sardine”, kar pomeni stanje, ko so ljudje stisnjeni v premajhnem prostoru (trolejbusu). Latvijci imajo le eno besedo za ta pojav.
• Lagom (švedščina): kvalitativni pridevnik, ki označuje stvari, ki jih je ravno prav (hrana, pijača, zakon, politika, …). Ravno prava temperatura je “lagom varmt“.
• Leiliviskaja (estonščina): Beseda označuje osebo, ki zliva vodo na vroče kamne in v savni zagotavlja paro.
• Pechalba (makedonščina): Ta beseda se nanaša moške, ki takoj po poroki odidejo v tujino služit denar za družino doma. Pojav obstaja že od otomanskega imperija, beseda pa v bolgarščini, mimogrede, pomeni dobiček.
• Sankocha (tamilska kanadčina): Občutek nelagodnosti ob prejemu nenavadno in neprimerno dragega darila, ko usluge ne moreš vrniti.
• Talaka (beloruščina): Čemur mi rečemo “medsosedska pomoč”, ljudje v Belorusiji rečejo “talaka“, pomeni pa pomoč sosedom in sovaščanom, ob kateri v zameno pričakujemo zgolj obed po končanem delu.
• Verschlimmbessern (nemščina): S popravljanjem nekaj še bolj pokvariti.
• Voorpret (nizozemščina): Izraz dobesedno pomeni “pred-zabava“, izraža pa užitek, ki ga nekdo občuti pred nekim prijetnim dogodkom, oziroma med pričakovanjem zabave, izleta ali srečanja.