Predolgo je minilo od zadnjega seznama besed, ki v slovenščini nimajo ustreznice. Ne spreglejte prvega in drugega seznama. Besede, ki v slovenščini ne obstajajo:
- Bérézina (francoščina): “C’est la bérézina!” izraža več kot le resno polomijo. Prihaja iz imena beloruske reke, ki so jo leta 1812 poskušali prečkati Napoleonovi vojaki, a so med bitko izgubili 25 tisoč mož. (Zanimivost: Pri Italijanih je geografska fraza za polomijo Kobarid, oziroma Caporetto. Ker je njihova vojska doživela zgodovinsko polomijo pri Kobaridu, je vsak večji poraz “Caporetto”. Spodletela vsesplošna stavka italijanskih socialistov leta 1922 je tako s strani Mussolinija dobila oznako “Kobarid italijanskega socializma.”)
- Bolan (bosanščina): Medmet, ki ga uporabljajo mnogi Bošnjaki, pomeni moškega, uporablja pa se ga v neformalnem neposrednem sporazumevanju.
- Formacja (poljščina): Sociologija s to besedo označuje miselni okvir in kulturo, značilno za eno generacijo. Celo življenje pripadamo svoji “formacji“.
- Gattara (italijanščina): Beseda prihaja iz besede gatto, pomeni pa starejšo in osamljeno žensko, ki svoje dni posveti potepuškim mačkam.
- Házisárkány (madžarščina): Beseda dobesedno pomeni “domači zmaj“, predstavlja pa soprogo ali soproga, ki je zloben in neprijeten. Slovenščina pozna tujko (ki je v resnici ime Sokratove soproge), ksantipo.
- Inat (srbščina): Slovenci radi uporabljamo srbsko frazo “iz inata“, nimamo pa svoje besede za pojav. Gre za škodoželjno početje, ki ga storimo drugemu, četudi škoduje tudi nam. Nepopoln prevod bi bil “hudobija“.
- Jaksaa (finščina): Glagol, ki izraža pomanjkanje energije. Medtem, ko slovenščina uporabi glagol moči, je jaksaa veliko bolj natančen izraz.
- Kaapshljmurslis (latvijščina): Slovenci temu rečemo “kot sardine”, kar pomeni stanje, ko so ljudje stisnjeni v premajhnem prostoru (trolejbusu). Latvijci imajo le eno besedo za ta pojav.
- Lagom (švedščina): kvalitativni pridevnik, ki označuje stvari, ki jih je ravno prav (hrana, pijača, zakon, politika, …). Ravno prava temperatura je “lagom varmt“.
- Leiliviskaja (estonščina): Beseda označuje osebo, ki zliva vodo na vroče kamne in v savni zagotavlja paro.
- Pechalba (makedonščina): Ta beseda se nanaša moške, ki takoj po poroki odidejo v tujino služit denar za družino doma. Pojav obstaja že od otomanskega imperija, beseda pa v bolgarščini, mimogrede, pomeni dobiček.
- Sankocha (tamilska kanadčina): Občutek nelagodnosti ob prejemu nenavadno in neprimerno dragega darila, ko usluge ne moreš vrniti.
- Talaka (beloruščina): Čemur mi rečemo “medsosedska pomoč”, ljudje v Belorusiji rečejo “talaka“, pomeni pa pomoč sosedom in sovaščanom, ob kateri v zameno pričakujemo zgolj obed po končanem delu.
- Verschlimmbessern (nemščina): S popravljanjem nekaj še bolj pokvariti.
- Voorpret (nizozemščina): Izraz dobesedno pomeni “pred-zabava“, izraža pa užitek, ki ga nekdo občuti pred nekim prijetnim dogodkom, oziroma med pričakovanjem zabave, izleta ali srečanja.
Besede Leiliviskaja res ne potrebujemo v slovenščini, Sankocha bi pa dostikrat prišla prav. 😉
Lepo besedo ima tudi pleme na ognjeni zemlji Mamihlapinatapai (starodavni jezik Yaghan). Pogled med dvema oseba, ki nakazuje na skupno, neizrečeno željo oz.upanje, da bo drugi storil tisto, kar si oba potihem želita.
bolgarska “Talaka” je zelo podobna naši besedi “tlaka” in pomeni takorekoč skoraj isto: delati (sicer ne sosedu, ampak fevdalcu, ali pa naše Bevkove “Pestrne” in pastirci, ki so hodili na sosednje kmetije delat) zgolj za dnevno hrano. SSKJ pa besedo razlaga, da gre za neplačano delo. Seveda je delo neplačano, a kos kruha in požirek vode so le dobili.
Inat sicer uporabljajo tudi Srbi, je pa bolj pogosta v Bosni. V bistvu je pa turška beseda. 🙂 Drugače pa je v bosanščini kar precej neprevedljivih besed, ki jih težko prevajamo v katerikoli jezik. 🙂
Aja, pa inat ne zajema samo hudobije, pač pa nasploh to uporabimo, ko nekaj naredimo “zanalašč”. 🙂
Sem ravno razmišljal, da pri nas doma “izinata” uporabimo res kot “zanalašč”. 😀 Jugoslovanski jeziki so nasploh čudoviti.
Inat je mogoče malo preskopo zajet, zame je res beseda širokega pomena…
Zainatiti se ni nujno škodoželjno početje, ki ga storimo drugemu. Lahko je popolnoma nevtralno do drugih ljudi, ko se zaradi določenih okoliščin, ki pa vedno vključujejo druge ljudi zainatimo na nekaj. Jaz inat vidim kot nekakšno posebno moč volje, ki se lahko uporabi tudi v dobro. Mislim, da ima inat malce preveč škodoželjne, negativne konotacije zaradi modernega razvodenelega sveta, kjer je kakršnakoli oblika moči sprejeta na nož, kot nekaj slabega. Primer bi lahko bil finale Wimbeldona, kjer je publika na strani Federerja, Djoković se pa zainati, da bo v prkos vsem zmagal in je zato toliko bolj odločen in trden v svoj uspeh. Nič slabega do drugih, mogoče inat v tem primeru nosi celo neko dozo pravice.