• Kako bi bil videti Svet z zgolj 100 prebivalci?

    Zgornja infografika je čudovita slika človeškega dela našega planeta. Kako bi bil videti svet, če bi na njem živelo zgolj sto ljudi, statistična razmerja pa bi ostala enaka? Moških bi bilo ravno toliko kot žensk, večina bi se štela med odrasle (4,62 milijarde ljudi) in večina ljudi bi verjela v enega izmed božanstev. Le 12 ljudi (840 milijonov) ne bi priznalo obstoja višje sile. 83 ljudi bi znalo brati in pisati, kar pomeni, da na svetu skoraj 1,2 milijarde ljudi ni pismenih. Le 7 od stotih ljudi pa ima tudi visokošolsko izobrazbo. Tri četrtine Zemljanov je dosegljivih na mobilnem telefonu, a le slaba tretjina ima dostop do spleta (4,9 milijarde…

  • Davki: Kam gre vaš denar?

    Država denar za financiranje javnih storitev dobi preko davkov, prispevkov, trošarin, taks, donacij, itd. Tako država financira pokojnine, socialno zaščito, zdravstvo, izobraževanje, servisira javni dolg, financira ekonomske dejavnosti, javni red in varnost, rekreacijo, kulturo in religijo, okolje in prostor, vojsko in druge javne storitve. Država denar večinoma dobi od prispevkov za socialno varnost (5.123.000.000 €) in davka na dodano vrednost (3.090.000.000 €). Dohodnina prinese 2.020.000.000 €, trošarine 1.565.000.000 €, EU sredstva 1.204.000.000 €, davek od dohodkov pravnih oseb 421.000.000 €, davki na premoženje 296.000.000 €, dodatna dva milijona pa država dobi iz drugih virov. Leta 2014 je bil primanjkljaj dobro milijardo evrov.

  • Kaj pomenijo številke na kreditni kartici?

    Vsakdo ima v denarnici vsaj eno bančno ali kreditno kartico. Koncept kreditnih kartic je prvič nastal leta 1887 v glavi pisatelja Edwarda Bellamija v njegovem utopičnem romanu Looking Backward. Bil je prvi, ki je uporabil besedno zvezo “kreditna kartica”. Prvi dejanski predhodnik kreditnih kartic je bila Charga-Plate, ki so jo uporabljali med letom 1928 in koncem petdesetih v ZDA. Prva sodobna kreditna kartica pa je luč sveta ugledala leta 1958, ko je Banka Amerike izdala BankAmericard v mestu Fresno v Kaliforniji. Ko je poskusni projekt uspel, je BankAmericard leta 1976 postala Visa. MasterCard ima korenine v letu 1966, ko je skupina bank s podporo Citibank izdala tekmeca BankAmericardu. Na karticah je…